.webp){kind=icon}
Pri nakupu mesa v Sloveniji največ denarja porabimo za perutnino, sledita goveje in svinjsko meso, pove agrarni ekonomist Aleš Kuhar, zaposlen na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Dodaja, da ljudje meso jedo že od prazgodovine in ga z leti zaužijejo vse več.
Slovenci radi jemo meso, še meni. To dokazuje tudi statistika. V povprečju Slovenec na leto poje 89 kilogramov mesa, kar je 240 gramov na dan, kažejo zadnji podatki iz leta 2021. Več je bilo porabe zelenjave, žita in sadja, še kažejo podatki državnega statističnega urada (Surs).
V letu 2022 je bilo v slovenskih klavnicah zaklane največ perutnine, sledijo prašiči in govedo, kažejo mesečni podatki Sursa za zadnje leto, ki so sicer začasni. Po zadnjih podatkih, ki so dostopni za mesec oktober, so v slovenskih klavnicah zaklali dobre tri milijone kljunov perutnine, 18 tisoč prašičev in 12 tisoč glav goveda, še kažejo podatki.
Preberi še
Robert Golob: Leto 2023 bo reformno leto
Premier v intervjuju za časopis Dnevnik predstavil bilanco opravljenega dela vlade.
03.01.2023
V primerjavi z oktobrom leta prej se je v slovenskih klavnicah za približno dva odstotka povečal zakol perutnine. Za približno osem odstotkov se je zmanjšal zakol goveda in za okrog pet odstotkov zakol prašičev, še ugotavlja statistični urad.
Proizvodnja mesa raste in raste
V zadnjih letih 50 letih smo štirikrat povečali svetovno proizvodnjo mesa, na približno 350 milijonov ton letno, kažejo podatki Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). Trend se ne zmanjšuje, še pove Kuhar in doda, da trenutne napovedi kažejo, da bomo do leta 2050 proizvedli 455 milijonov ton mesa na leto.
Povpraševanje po mesu in predvsem mesnih izdelkih še vedno raste, nadaljuje Kuhar. To pripisuje navadam, kulturi in percipiranim prehranskim potrebam. "Preprosto, meso in mesni izdelki so ljudem zelo okusni," pove. Druga stvar je identiteta. V številnih družbah se prehranjevanje tradicionalno vrti okoli mesa, mesnih izdelkov in jedi iz mesa.
Ljudje so mesa močno navajeni; na ta način so oblikovane tudi ekonomske strukture v agroživilstvu. Na teh izhodiščih mora temeljiti tranzicija v trajnejše prehranske sisteme. Gre za strokovno in izvedbeno izrazito zahteven proces, in če s tem mislimo resno, se je načrtovanja in izvedbe tega procesa treba lotiti z vso resnostjo, poudarja Kuhar. Doda, da so drugače lahko posledice nepopravljive, na primer zapravljene priložnosti za nujno tranzicijo in ekonomske izgube, kot je povečan uvoz mesa ali alternativnih virov beljakovin iz sosednjih držav.
Predsednik vlade poziva k manjši porabi mesa
Pred kratkim se je prehranskega sistema dotaknil tudi predsednik vlade Republike Slovenije Robert Golob in pozval k manjši porabi mesa. "Jejmo manj mesa; ne pravim nič mesa. Uporabljati moramo manj mesa. Bolj se moramo osredotočiti na sadje in zelenjavo, rastlinske vire, to je tako ali tako bolj zdravo," je med drugim dejal Golob v govoru evropskim poslancem v Strasbourgu.
"Najpomembnejša je uravnoteženost obrokov oziroma prehrane, s poudarkom na sezonski in lokalno pridelani hrani. Ta se vedno izkaže za najcenejšo in najbolj zdravo izbiro," so za Bloomberg Adria še dodali iz kabineta predsednika vlade.
STA
Naloge strateškega sveta za prehrano
Predsednik vlade je ustanovil strateški svet za prehrano. Trenutno ga sestavlja 15 članov iz različnih strok in sektorjev. Svet vodi Nataša Fidler Mis, ki je univerzitetna diplomirana inženirka živilske tehnologije ter magistrica in doktorica znanosti s tega področja. Svet sestavljajo še strokovnjaki s področij kmetijstva, živilstva in zdravstva. Njegova sestava naj bi bila predvidoma popolnjena v prihajajočem mesecu, ko se bo sestal na konstitutivni seji, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Na prvi seji bodo članice in člani določili prioritete in cilje svojega dela. Ti bodo usmerjeni k pripravi predlogov in ukrepov za boljšo oskrbo državljank in državljanov s cenovno dostopno in kakovostno hrano, ki ima tudi najmanjši možni negativni vpliv na zdravje ljudi, okolje in podnebje, še dodajo iz kabineta. Strateški svet za prehrano bo med drugim skrbel tudi za spodaj naštete predloge in strokovne usmeritve.
