Robert Golob: Leto 2023 bo reformno leto

Slovenski premier in prvak Gibanja Svoboda Robert Golob je v prednovoletnem intervjuju naredil bilanco opravljenega dela, izpostavil dosežke svoje vlade v minulem letu in napovedal izzive, ki vladno ekipo čakajo v prihajajočem obdobju. 

V uvodu pogovora za časnik Dnevnik je premier pojasnil svoje razloge za vstop v politiko, saj je, kot je znano, vanjo vstopil skoraj kot popoln novinec. Tako kot že večkrat doslej je izpostavil dejstvo, da ga je za vstop v politiko motiviralo klavrno stanje v družbi, ki je bila posledica, kakor se je izrazil, "stanja represije, razkola in tudi strahu med ljudmi".

Konec epidemije covida-19

V na trenutke neobičajno vročekrvnem pogovoru, v katerem je premier občasno deloval celo prepirljivo, je kot pomemben dosežek koalicijske vlade pod svojim vodstvom izpostavil sproščanje zavor javnega življenja, ki jih je v času epidemije covida-19 do skrajnosti zategnila prejšnja vlada Janeze Janše. "Danes se zdi samoumevno, da covida-19 ni več, a če samo pogledamo na Kitajsko, vidimo, da niti približno ni tako."

Sočasno s sproščanjem ukrepov za zajezitev epidemije je premier izpostavil tudi proces postopne liberalizacije družbe in normalizacije soobstoja različnih mnenj: "Prej je bila delitev popolnoma bipolarna, danes je spet normalno porazdeljena po prostoru, kritična misel ne samo da je dovoljena, ampak v resnici lahko pozitivno vpliva na delovanje vseh sistemov." Vezano na to je izpostavil tudi največji dosežek vladne koalicije: "Ta sproščenost v družbi (je) daleč največji dosežek od dneva, ko sem se odločil, da grem v politiko."

Slovenska inflacija pod evropskim povprečjem

Poleg izhodne strategije za covid-19 je premier kot pomembno uresničitev ciljev na področju gospodarstva izpostavil sprejetje ukrepov za omejevanje negativnih posledic vojne v Ukrajini v okviru interventne strategije za obvladovanje draginje, inflacije in cen energije. Z njimi je vlada poskušala ublažiti pritisk na prebivalstvo, pri čemer je po Golobovi oceni uspešna, saj je desetodstotna inflacija pod evropskim povprečjem.

Premier je orisal tudi aktualne zapletene ekonomsko-socialne razmere doma in po Evropi, ki jih po njegovem krojita zlasti prehranska in energetska draginja ter z njima povezano slabšanje gmotnega stanja prebivalstva. A po njegovem vseeno obstajajo razlogi za optimizem: "Prepričan (sem), da se bo (ta) situacija do poletja prihodnjega leta spremenila. Več razlogov je za to: Ne samo da se bo inflacija po vseh predvidevanjih precej znižala in se bo višanje cen umirilo, še bolj pomembno je, da se bodo zvišale ne samo pokojnine in plače v javnem sektorju, ampak tudi minimalne plače." Prav zvišanje slednje v kombinaciji z ukrepi proti draginji naj bi po njegovem predstavljala ključ do umiranja inflacije in postopnega izboljšanja razmer.

Zora nove politične kulture

Ob vprašanju o noveli zakona o davčni upravi, ki je zaradi pomanjkanja podpore koalicijskih partneric obstal v parlamentu, je premier odgovoril, da gre zgolj za začasen zaplet, ki so ga partnerji sposobni preseči z novo obliko političnega sodelovanja. Nova politična kultura, ki jo uvaja njegova vladna ekipa, namreč sloni na sodelovanju, samoiniciativi, vodenju od spodaj navzgor in gibljivih političnih pozicijah: "Zelo se motite o meni in o tej vladi, če mislite, da ne znamo dialektično prilagoditi svojih rešitev temu, da pridemo do rezultata."

Za konec je Golob predstavil še vladne načrte za leto 2023, ki ga je sicer označil za reformno leto. V ospredju bo predvsem reforma zdravstvenega sistema, ki pa naj ne bi bila edina: "Leto 2023 bo leto reform, zdravstvena bo na prvem mestu, ne bo pa edina."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar