Je ECB res vplivala na izid francoskih volitev?

Ob vse večji negotovosti na obvezniških trgih, ki je v tednih pred volitvami v Franciji zajela evropske trge, je bilo mogoče v nekaterih medijih in od strokovnjakov slišati očitke, čemu Evropska centralna banka (ECB) s posegi ni omejila naraščajoče negotovosti. "Trgi imajo moč nad državami le, če centralna banka noče ukrepati," so denimo kritično zapisali v Unherd. Pri tem pa dodali, da je neintervencija ECB posledica poskusa stopnjevanja pritiska na francoske volivce, da v strahu pred gospodarsko krizo namesto skrajnih sil desnice podprejo navezo levice in centristov predsednika Emmanuela Macrona.

Včerajšnji nepričakovani volilni preobrat tovrstnim kritičnim pogledom na videz pritrjuje. Ali torej ECB v podobnih primerih res zasleduje ohranjanje statusa quo v članicah EU, kar je ne nazadnje v nasprotju z njenim mandatom?

 

Močan instrument arzenala ECB

Čeprav je glavno poslanstvo ECB ohranjanje cenovne stabilnosti, s čimer ta podpira izvajanje gospodarske politike evrskega območja, ima emisijska banka od julija 2022 na voljo tudi instrument, s katerim lahko intervenira na obvezniških trgih EU.

Orodje za odkup obveznic, znano pod angleško kratico TPI (transmission protection instrument), lahko ECB uporabi takrat, ko donosnost na državne obveznice ranljivih držav izjemno poskoči. Kakor pojasnjujejo pri banki, se instrument aktivira za "blažitev nezaželenih in neurejenih tržnih dinamik, ki bi pomenile resno grožnjo prenosu monetarne politike na celotno evrsko območje". Preprosto rečeno, to je orodje za preprečevanje širjenja panike na trgih ob negotovosti v eni ali več članicah evrskega območja.

 

 

Širjenje virusa negotovosti

Je bila Francija, ujeta v volilni kaos, takšen primer? Glede na to, da se je razpon med pričakovano donosnostjo francoskih in nemških 10-letnih obveznic pred dnevi povzpel na 85 bazičnih točk, je vprašanje umestno. Zlasti če k temu prištejemo zapletene politične razmere v državi, ki je jedrna članica EU, ter njeno neugodno javnofinančno sliko.

Višji upravljavec premoženja Peter Domadenik iz Modre zavarovalnice je za Bloomberg Adria dejal, da se s tem ne povečujejo samo notranjepolitična in geopolitična, ampak tudi javnofinančna tveganja. Peto republiko namreč ob zavrtih ekonomskih in socialnih reformah pestita 5,5-odstotni primanjkljaj in 112-odstotna zadolženost glede na BDP. To so vrednosti, ki jih je na vrhuncu dolžniške krize Unije imela Italija in si z njimi prislužila mesto v famozni skupini PIIGS.

Politična nestabilnost v Franciji ter deloma v Nemčiji, kjer je oslabljena in krhka semaforska koalicija kanclerja Olafa Scholza v petek le sklenila dogovor okoli proračuna za prihodnje leto, bi se lahko podobno kot med dolžniško krizo začela širiti tudi na druge članice s slabimi javnimi financami (denimo Italija). Širjenje virusa negotovosti pa je dodaten argument za uporabo TPI.

Toda analitik Bloomberg Adria Mihael Blažeković meni, da uporaba instrumenta TPI ne bi bila ustrezen poseg prav zaradi tega, ker je kontekst krize političen, in ne ekonomski. Instrument je bil namreč zasnovan "med dozorevanjem različnih programov kvantitativnega sproščanja", da pribitki na dolgove držav, kot je nestabilna Italija, "ob sprostitvi obveznic zaradi črpanja dela likvidnosti ne bi močno narasli".

'Francija je osamljen primer'

Razmere za uporabo omenjenega instrumenta tudi niso primerne z vidika javnofinančnega stanja v državi. Francija je v postopku presežnega primanjkljaja, ki bistveno presega dovoljeno mejo treh odstotkov, pravi analitik BBA. Zato ne more veljati za Francijo, saj je "eden od pogojev za njegovo uporabo skladnost s fiskalnimi postopki EU".

Spomnimo, da je Francija le nekaj dni pred prvim krogom volitev skupaj z nekaterimi drugimi državami Unije prejela opozorilo Evropske komisije, ki zanje uvaja postopek čezmernega primanjkljaja. Če države ne bodo izvedle popravkov, jih lahko doletijo denarne kazni.

Analitik še dodaja, da TPI ne bi smeli aktivirati za primer Francije, glede na to, da je ta "osamljen (primer) znotraj evrskega območja", kjer je prišlo do znatnega povečanja donosov "zaradi političnih pretresov". Do dviga donosnosti torej ni prišlo zaradi kvantitativnega zaostrovanja, temveč zaradi "spremembe percepcije tveganja s strani vlagateljev oziroma upnikov" zaradi populističnega odmika politike, še sklene.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar