Negotova Francija: Bo zmaga Le Pen potopila finančne trge?

V nedeljo se je v Franciji sklenilo prvo dejanje dvodelne volilne sage, čigar precedens obuja strahove davno pozabljene evrske krize. Finančni trgi so že od napovedi predčasnih parlamentarnih volitev v francoskem temelju EU na trnih, saj se zmaga prvič po koncu druge svetovne vojne nasmiha skrajni desnici.

Nacionalni zbor Marine Le Pen je namreč v nedeljo prejel dobrih 33 odstotkov glasov, leva Nova ljudska fronta 28, vladajoče Macronovo sredinsko zavezništvo pa je z 20,8 odstotka glasov zasedlo obstransko tretje mesto.

Osemindvajsetletni predsednik skrajno desnega Nacionalnega zbora (RN) Jordan Bardella je zagotovil, da bo postal premier, če bo njegova stranka v drugem krogu osvojila absolutno večino. "Francozi so s tem, ko so na vrh postavili kandidate RN in njenih zaveznikov, v državi prebudili upanje, kakršnega še ni bilo," je državljane h glasovanju pozval ne samo prvi skrajno desni, ampak morda tudi najmlajši predsednik vlade v zgodovini Pete republike.

Toda kakšno upanje lahko Francozom, ki jim je sedem let macronizma zdesetkalo kupno moč, jih pahnilo na rob revščine, erodiralo zdravstveni sistem in poglobilo državni dolg, ponudi francoska desnica? Finančni trgi so namreč skeptični, da se bo nadvse tvegana kalkulacija predčasnih parlamentarnih volitev predsednika Emmanuela Macrona izšla. Scenarij kohabitacije vlade oziroma parlamenta in predsednika republike iz nasprotnih taborov je pač vse bolj verjeten izid prelomnih volitev, ki pretresajo Francijo, EU in vlagatelje.

 

Dvom finančnih trgov

Razpon 10-letne donosnosti nemških vrednostnih papirjev je zato v primerjavi s francoskimi obveznicami le nekaj dni pred odločilno nedeljo narasel na 85 bazičnih točk, kar je najvišja raven po letu 2012, poudarja analitik Bloomberg Adria Mihael Blažeković. Včeraj se je ta zmanjšal na 75 točk, saj projekcije kažejo, da si populisti v drugo brzčas ne bodo uspeli zagotoviti parlamentarne večine.

Nervozo trgov stopnjuje dvojec negativnih pričakovanj, ki je neposredna posledica sklica volitev. Njihov silovit odziv "elementu presenečenja" predčasnih volitev pripisuje tudi višji upravljavec premoženja Peter Domadenik iz Modre zavarovalnice. S tem se ne povečujejo samo notranjepolitična in geopolitična, ampak tudi javnofinančna tveganja, meni.

Po eni strani vlagatelje upravičeno skrbi morebiten padec Marconovih centrističnih sil, saj ta prinaša blokado izvršilne in zakonodajne oblasti. S tem pa tudi dokončanje številnih reform, kot sta pokojninska in davčna.

K temu je treba prišteti še vprašljive gospodarske načrte skrajne desnice ali levice, ki sta si z vidika rahljanja fiskalne politike ene najbolj zadolženih držav EU presenetljivo podobni. Tako eni kot drugi namreč napovedujejo revizijo Marconove pokojninske reforme, nižanje davkov na energijo ter krepitev izdatkov za socialne programe.

Zato so omenjeni pribitki na francoski dolg v trenutnih razgretih razmerah "pričakovano zvišani", komentira upravljavec premoženja. Tako skrajna desnica kot tudi levica se odmikata od "potrebnih strukturnih reform", s čimer se postavljajo po robu "pričakovanjem mednarodne skupnosti in EU glede finančne vzdržnosti", ozadje tržne nervoze odstira Domadenik.

Rdeči alarm: Francija kot Italija

In potem je tu klavrno stanje francoskih javnih financ. Te so Marcona spodbudile k uvajanju velikopoteznih in razdvajajočih reform, Francoze pa k volilni vstaji. 5,5-odstotni primanjkljaj in 112-odstotna zadolženost glede na BDP sta prepričljiv argument, da Francija ob boku opotekajoče Nemčije namesto motorja tvori duet evropskih bolnikov. To so namreč številke, ki jih je na vrhuncu dolžniške krize Unije imela Italija in si z njimi prislužila mesto v famozni skupini PIIGS.

Analitik Blažeković meni, da bi bila primanjkljaj in dolg ob manku politične krize za trge "popolnoma sprejemljiva", a Macronov hazard poskusa oslabitve populistov je stanje državnih financ postavil pod povečevalno steklo trgov.

Razmere so pač v nasprotju z Italijo usodnejše, če upoštevamo, da gre za akutno posledico samopovzročene politične krize. Kajti če je bilo zatečeno stanje italijanskih državnih financ ob tamkajšnji tradicionalni kaotični politični sceni za trge pričakovan trenutek, je politična kriza v Franciji posledica refleksa predsednika republike, ki se je v nameri utrjevanja oblasti ujel v past (samo)oslabitve.  

Analitik BBA navaja, da so negotove razmere povzročile še "šestodstotni padec francoskega delniškega indeksa". Francoski glavobol je zato toliko večji, saj si je Pariz po odhodu Združenega kraljestva iz Unije zadal ambiciozni cilj prevzema naziva evropske kapitalske prestolnice.

Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria dejal Eyoum Nganguè, so Macronove protržne reforme sicer poglobile socialne razlike in zdesetkale srednji razred, a macronizem je po drugi strani ustvaril kar 7 tisoč novih delovnih mest v pariškem finančnem okrožju La Défense, navaja Bloomberg.

Blažeković zato pričakuje "nadaljnji padec z znižanjem vrednotenja razmerja P/E [razmerje med ceno delnice in dobičkom podjetja na delnico] na vrednost 12". To pa bi lahko po volitvah ustvarilo ugodne razmere, ki bi glede na nižja vrednotenja "spodbudile vstop novih vlagateljev".

Nezačrtane vode drugega kroga

Nihajnost na delniških in obvezniških trgih se bo po pričakovanjih analitika BBA v obdobju do drugega kroga volitev stopnjevala. Še toliko bolj, če bodo tudi v drugo prevladali populisti. A gre za scenarij, ki je po napovedih francoske agencije Ifop malo verjeten, saj se prihodnjo nedeljo nobeni strani ne obeta absolutna večina. Pri tem Blažeković dodaja, "da so vlagatelji poraz Macronove stranke vračunali v ceno", tako da se bodo posledice nove politike izrazile "šele po drugem krogu", ko bo znana porazdelitev poslanskih sedežev.

Podobno stoičen je tudi Domadenik, ki kljub razgretim političnim in razmeram na finančnih trgih meni, da "smo v preteklosti že imeli nekaj primerov, ko so sicer skrajnejše politične opcije po ustoličenju na oblasti zavzele zmernejšo držo". Pri tem navaja primera Italije po zmagi Giorgie Meloni in Grčije, kjer se je v ognju dolžniške krize na vrh povzpela skrajna Siriza, a kaj kmalu sprejela diktat trojke Mednarodnega denarnega sklada, Evropske centralne banke ter Evropske komisije. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar