Kakšne naložbene priložnosti prinaša francoska kriza?

Izid parlamentarnih volitev v Franciji je iz dneva v dan bolj negotov. Še v ponedeljek se je zdelo, da bo Nacionalni zbor (NR) Marine Le Pen z dobrimi 33 odstotki v drugo osvojil večino. Včeraj pa je udarec vrnila naveza leve Nove ljudske fronte in centristov predsednika Emmanuela Macrona, ki se jim je v taktičnem manevru uspelo dogovoriti za zavezništvo, pri čemer je 218 kandidatov obeh blokov odpovedalo nastop v drugem krogu.

A bolj ko se zapleta politična prihodnost drugega gospodarstva EU in posledično same Unije, večje so na drugi strani priložnosti za kovanje dobičkov na finančnih trgih. Razmere v Franciji ne nazadnje znova potrjujejo vlagateljsko modrost, in sicer da je vsaka kriza tudi priložnost, ki je ne gre zamuditi.

Tvegana kohabitacija

Najbolj reprezentativen primer tega je nihajnost evropskega obvezniškega trga. Razpon donosnosti med 10-letnimi francoskimi in nemškimi obveznicami je le nekaj dni pred odločilno nedeljo narasel na 85 bazičnih točk, kar je bila najvišja raven po letu 2012. Po prvem krogu volitev je ta v ponedeljek upadel na 75 točk, včeraj, po sklenitvi levosredinskega zavezništva, pa na 69,9 točke. Spomnimo, da je bil pred nepričakovano in tvegano razpustitvijo parlamenta razpon komaj 48 bazičnih točk.

Projekcije namreč kažejo, da si populisti v drugo brzčas ne bodo zagotovili parlamentarne večine. Financial Times celo navaja, da je pričakovana donosnost francoskih obveznic trenutno na najvišji ravni v primerjavi s kombinacijo donosnosti varnih nemških obveznic in tradicionalno bolj tveganega španskega dolga v zadnjih več kot 20 letih.  

Čeprav so vlagatelji izid prvega kroga pozdravili, pa je napoved kohabitarnega razmerja med centrističnim predsednikom in populističnima parlamentom oziroma vlado v francoskem mešanem političnem sistemu, še bolj tvegana. V tem primeru namreč politični analitiki pričakujejo neoperativnost državnega aparata pri izvajanju nujnih strukturnih reform.  

Špekulativna priložnost: Francija kakor Grčija?

Zato politična kriza naglašuje slabo stanje francoskih državnih financ, kar sicer zmanjšuje dolgoročno privlačnost francoskega dolga za tuje, zlasti japonske vlagatelje. Ti imajo v lasti približno polovico državnega dolga Pete republike, medtem ko je v primeru Slovenije delež tujih kupcev državnih obveznic (tako imenovane tretje države) po podatkih ministrstva za finance okoli 20-odstoten.

Kljub temu se na drugi strani pojavljajo priložnosti za bolj rizično razpoložene vlagatelje. Ti lahko napotke črpajo iz časa zadnje velike evrske krize, ko je špekulativni kapital prek izvedenih finančnih instrumentov na dolg tveganih držav skupine PIIGS (zlasti Grčije) koval lepe prihodke.

Vlagatelji bi v tem primeru pričakovali, da se bo razpon oziroma razlika v vrednosti dolžniških papirjev jedrnih članic EU povečal, dodaja.

"Kar zadeva negotovost, je ta priložnost za vlagatelje, ki iščejo prednosti kratkoročne izpostavljenosti francoskim obveznicam," oceni pritrjuje analitik BBA. Pri tem poudarja omenjene pribitke, ki so jih vlagatelji zahtevali za nakup francoskih državnih obveznic v primerjavi z nemškimi: "Zaslužiti se je dalo že glede na to, da se je razpon med francoskimi in nemškimi obveznicami v nekaj dneh zmanjšal za 10 bazičnih točk."

Zanimivo bo spremljati današnjo prodajo francoskih obveznic s siceršnjo ročnostjo do 40 let, ki bo pokazala, kako se vlagatelji spopadajo z negotovostjo in tveganji. Kakor danes navaja Bloomberg, bo ministrstvo za finance s prodajo svežnja štirih obveznic skušalo zbrati do 10,5 milijarde evrov.

Podobno je tudi s francoskimi delniškimi indeksi. Referenčni indeks CAC 40 je od razpisa volitev utrpel šestodstotni padec, navaja analitik. Gre za največji padec od maja lani. Blažeković zato pričakuje "nadaljnji padec z znižanjem vrednotenja razmerja P/E [razmerje med ceno delnice in dobičkom podjetja na delnico] na vrednost 12". Vrednost, ki bi lahko po volitvah ustvarila ugodne razmere za "vstop novih vlagateljev".

Negotovost vztraja, pribitki tudi

Bo negotovost vztrajala tudi v prihodnje in tako stopnjevala možnosti za zaslužek vlagateljev? Analitik BBA meni, da bo pričakovana donosnost francoskih obveznic "ostala višja kot v pretekih mesecih".

Kot smo na straneh Bloomberg Adria poročali včeraj, so takšna pričakovanja posledica tega, da je Macronova politična moč ne glede na izid volitev nepovratno oslabljena. Blokada parlamenta, neoperativna vlada, zavrte reforme in oslabljen predsednik do prihodnjih volitev 2027 je po prihodnjem ponedeljku popolnoma realen razplet večtedenske drame.

Vlada v režiji Le Pen pa bi po napovedih posegla po znižanju dajatev na energijo, upokojitvene starosti ter samodejni uskladitvi pokojnin z inflacijo. Neugodno gospodarsko klimo že tako čezmerno zadolžene države z visokim primanjkljajem bi zmaga populistov dodatno poslabšala z neprijaznim poslovnim okoljem. Najverjetnejši kandidat za predsednika skrajno desne vlade Jordan Bardella denimo napoveduje dvig davka na dobičke proizvajalcev električne energije in nadomestitve davka na tonažo ladjarjev s povišanim davkom od dohodkov pravnih oseb.

Novica je bila dopolnjena z napovedjo današnje prodaje obveznic s 40-letno ročnostjo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar