Kaj za Slovenijo in podjetnike prinašajo hrvaške volitve?

Z današnjim dnem se na sosednjem Hrvaškem začenjajo parlamentarne volitve, na katerih se bo predsednik vlade in največje stranke HDZ Andrej Plenković potegoval že za svoj tretji mandat.

Javnomnenjske ankete največji stranki in glavni politični akterki pojugoslovanskega obdobja, ki si lasti zasluge za vstop države v Evropsko unijo, schengensko in evrsko območje, napovedujejo večino in največ možnosti za oblikovanje koalicijske vlade.

Kočan: V mestih SDP, preostalo območje HDZ

Anketa hrvaške nacionalne televizije HRT, objavljena minuli teden, stranki HDZ napoveduje 60 mandatov v saboru. To je sicer šest manj kot na zadnjih parlamentarnih volitvah, ko so imeli najboljši volilni rezultat po letu 1995, vendar po ocenah analitikov vseeno dovolj za sestavo koalicijske vlade s konservativnim Mostom in z desnim Domovinskim gibanjem.

Hrvaško volilno telo je s stališča političnih simpatij po oceni politologa in predavatelja na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Farisa Kočana razdeljeno po geografskem ključu. "V urbanih središčih se krepi predvsem leva SDP in partnerji ter Zmoremo!, v primestnih pa HDZ, Most in Domovinsko gibanje," ugotavlja.

 

Bloomberg Mercury

Največji opozicijski stranki SDP, ki jo je na volitve povedel kar predsednik države Zoran Milanović, čemur sicer oporeka ustavno sodišče, se skupaj s koalicijskimi partnerji obeta 44 mandatov ali tri več kot pred štirimi leti. Stranko sicer vodi Peđa Grbin.

Desno Domovinsko gibanje bi osvojilo 14 poslanskih mandatov, konservativni Most s partnerji in zeleno-levi Zmoremo! pa po devet. "V grobem lahko torej pričakujemo koalicijo med HDZ in Domovinskim gibanjem, osem glasov pa bi koaliciji bolj ali manj zagotavljali predstavniki narodnih manjšin," najverjetnejšo povolilno kombinatoriko ocenjuje strokovnjak.

V državi z nekaj več kot 3,8 milijona prebivalcev bodo ti danes izbirali 151 poslancev v desetih volilnih enotah, po 14 v vsaki volilni enoti. Po tri dodatne poslance prispeva hrvaška diaspora v posebni volilni enoti, prav tako v svoji volilni enoti osem poslancev volijo narodne manjšine. Ti se bodo v primeru zmage HDZ po napovedih strokovnjakov odločili za sodelovanje v konservativni koalicijski vladi.

 

Očitek sistemska korupcija, ekonomija adut HDZ

V javnosti v veliki meri prezrtih predvolilnih soočenjih so prednjačile gospodarske, socialne in politične teme, od reforme pravosodja in zdravstva do stanovanjske politike, demografskih ukrepov ter protikorupcijskega boja.

Bi lahko afera s posnetki, kjer premier z žaljivimi izrazi napada svoje potencialne koalicijske partnerje, zmanjšala prednost HDZ? Kočan meni, da ne, saj "povprečen volivec Mosta tako ali tako ne prenaša HDZ, podobno je tudi pri Domovinski ligi". Vse to bo pozabljeno, ko se bodo delile ministrske funkcije, o zakonitostih politične aritmetike meni poznavalec.

Nad stranko in vladajočo nomenklaturo visijo nenehni očitki korupcije, ki po trditvah opozicije in mnenju obsežnega dela javnosti prežemajo hrvaško politiko in gospodarstvo. Ne nazadnje je Plenković doslej zamenjal kar 30 ministrov, povečini prav zaradi očitkov o korupciji. Toda vlada ima navsezadnje v rokavu pomemben adut. To je gospodarstvo, kar ta s pridom izkorišča, saj vlada ves čas poudarja svoje največje gospodarske dosežke in delovanje v kriznih razmerah.

Da ne gre zgolj za leporečje, deloma potrjuje statistika. Povprečna plača se je od leta 2023 povečala za 8,6 odstotka, Hrvaška pa je lani dosegla 2,8-odstotno gospodarsko rast, kar je precej nad povprečjem EU. Inflacija s 4,1 odstotka kljub temu vztraja na nadpovprečni ravni EU.

 

Trgovina s Slovenijo rekordna

Glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc meni, da volitve ne bodo vplivale ne na gospodarstvo Hrvaške ne na trgovinske odnose s Slovenijo. "Za gospodarstvi obeh države se letos pričakuje visoka rast, predvsem v storitvenih delih ekonomije, delno tudi gradbeništvu," dodaja.

S stališča uvoza je Hrvaška za našo državo šesta najpomembnejša trgovinska partnerica, pri izvozu pa zaseda četrto mesto. V zadnjih desetih letih je povprečna rast izvoza na Hrvaško dosegala 11,3-odstotno letno rast, uvoz pa je na drugi strani rasel z 10,3-odstotnim tempom, razkrivajo uradni podatki. Rekordno je bilo leto 2022, saj je blagovna menjava dosegla 7,31 milijarde evrov, z 1,91 milijarde evrov pa je bila rekordna tudi storitvena menjava.

Ivanc ugotavlja, da slovenski presežek pri blagu narašča, saj je med letoma 2019 in 2023 v povprečju naraščal za povprečno 1,2 milijarde evrov, samo v zadnjih dveh letih pa celo za 1,5 milijarde evrov. Razlog za rast so po njegovem mnenju predvsem "višje cene energentov in nekaterih drugih osnovnih polproizvodov".

Na ministrstvih za zunanje in evropske zadeve ter gospodarstvo, turizem in šport, kjer gospodarsko in trgovinsko sodelovanje ocenjujejo kot odlično, menijo, da se bo to v prihodnje še naprej krepilo, saj "prinaša vidne vzajemne koristi in blaginjo državljanom in podjetjem obeh držav". Podobno meni tudi Ivanc, ki med gonila trenda šteje dobro prometno povezanost med državama, vstop v schengensko območje, prevzema evra in turizem.

Najbolj reprezentativna oblika zglednih medsosedskih odnosov in posledičnih ekonomskih sinergijskih učinkov je prav turizem. Lani smo namreč Slovenci opravili 10,6 milijona nočitev, s čimer se uvrščamo na drugo mesto, takoj za Nemci. Tudi Hrvati vse pogosteje obiskujejo našo državo in so se z lanskoletno 33-odstotno rastjo na lestvici najbolj množičnih gostov povzpeli na četrto mesto.

Slovenci največ vlagamo v hrvaško gospodarstvo

Kaj pa regijski vpliv volitev? Kočan ob nanizani napovedi volilnega izida, podobno kot s stališča odnosov med Hrvaško in Slovenijo, za regijo ne pričakuje "večjih sprememb", saj del hrvaškega volilnega telesa Plenkovića uokvirja kot "bruseljskega birokrata".

"Ostali bodo nerazrešeni izzivi neizpolnjevanje arbitražnega sporazuma, razumevanja Bosne in Hercegovine kot konstitutivnega dela notranje politike in relativno hladnih odnosov s Srbijo," o posledicah volitev meni Kočan. Pri tem poudarja nadaljevanje politike nerazrešenih odnosov s Srbijo ter prizadevanja Plenkovića za "evropsko perspektivo BiH".

Na dobre odnose med državama vplivajo tudi lastniške povezave in neposredne naložbe (FDI), še posebno v proizvodnji hrane, gradbeništva, kovinske industrije in trgovine z naftnimi derivati. Hrvaška je najpomembnejša država za slovenske neposredne naložbe v tujini, ki so predlani dosegle vrednost 2,93 milijarde evrov, kar je 34 odstotkov vseh slovenskih FDI. V obratni smeri gre 30 odstotkov vseh hrvaških vlaganj v Slovenijo, s čimer njihovi vlagatelji pri nas beležijo slabe 1,6 milijarde evrov neto tujih naložb.
 

Slovenska podjetja pričakujejo nadaljevanje uspešne zgodbe

Pri našem največjem trgovcu z energenti Petrolu, ki ima pri sosedih 202 bencinska servisa in je med desetimi največjimi podjetji nasploh, menijo, da izid volitev ne bo vplival na njihovo poslovanje. Sodelovanje družbe z vladnimi institucijami je "ključno za ustvarjanje stabilnega poslovnega okolja", pravijo pri Petrolu, ki je lani na tem trgu ustvaril okoli 1,2 milijarde evrov prometa iz prodaje.

Hrvaška je ključni trg tudi za novomeškega farmacevta, saj Krka tam s prodajo ustvari 46 milijonov evrov. Prisotna je prek podjetja Krka Farma Zagreb, bistvenih sprememb pa ne pričakujejo, saj se "sproti prilagajajo tržnim razmeram ter tako zagotavljamo konkurenčnost izdelkov".

Medicinsko podjetje Medis je tam prisotno že slabih 30 let, njihove izkušnje pa kažejo, da "različne politične situacije v teh letih niso imele bistvenega vpliva" na poslovanje, navajajo.

Pri bančni skupini OTP poudarjajo širjenje v regiji, pri čemer je pri Hrvaški stabilna gospodarska politika odigrala pomembno vlogo. Glede volitev pričakujejo, da bo ustaljenemu trendu in nadaljnji evropski integraciji sledila tudi prihodnja vlada, kar bo bančnemu sektorju še naprej omogočalo uravnoteženo poslovanje.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar