Kaj za slovenske podjetnike prinašajo srbske volitve?

V nedeljo bodo v Srbiji potekale predčasne parlamentarne in lokalne volitve. Gre že za četrte, odkar je na oblasti Srbska napredna stranka (SNS), pri čemer so bile zadnje še aprila lani. O tem, kdo bo zmagovalec, po ocenah strokovnjakov in gospodarstvenikov, s katerimi smo v uredništvu Bloomberg Adria analizirali predvolilne razmere v Srbiji, v resnici ni dvoma.

Vučićev teater senc

"Če bi bilo mogoče pričakovati poraz Vučića na volitvah, verjetno teh predčasnih volitev ne bi bilo," povzema raziskovalec na Centru za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani  Faris Kočan. V svoji oceni razlogov za že druge volitve v zadnjih dveh letih je za Bloomberg Adria dejal, da so te posledica padajoče podpore srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću. Pri tem je zanimiv poudarek, ki razkriva marsikaj o slogu vladanja in stanja demokracije v državi ta, da Vučić ne kandidira na volitvah niti ni več predsednik stranke SNS, pri čemer pa je glavna figura predvolilnega boja.

 

 

"Eden osrednjih slogov njegovega vladanja je ustvarjanje nenehnega občutka predčasnih volitev," razmišlja Kočan o preskušeni metodi iluzije izrednih razmer. To Vučiću po njegovem omogoča ustvarjanje vtisa o tem, da Srbija "nenehno napreduje, da nikoli ni imela toliko tujih neposrednih investicij, visokih plač in pokojnin". Ob tem opozicijo poskuša prikazati kot kronične nergače, ki "z ničemer niso zadovoljni" in vladi pri zagotavljanju blaginje meče polena pod noge.

Trdovratna inflacija, BDP pada, 'delnice' SNS v vzponu

Aktualne predčasne volitve so v veliki meri posledica dveh strelskih pohodov, ki sta maja pretresla državo, na ulice pognala protivladne protestnike ter zamajala Vučićevo javnomnenjsko podporo. K padcu podpore je treba prišteti še poslabšanje gospodarskih razmer v največji državi Zahodnega Balkana, saj bo srbsko gospodarstvo s približno dvoodstotno stopnjo letošnje leto sklenilo z nižjo stopnjo rasti od napovedi.

Svetovalec za gospodarske zadeve na slovenskem veleposlaništvu v Beogradu Miloš Kosić opozarja na velik razkorak med mesti in podeželjem, kjer "gospodarstvo stagnira in se soočajo z močnim odlivom delovne sile".

Pravi, da je izzivi za vlado tudi visoka stopnja inflacije, ki je pri osmih odstotkih "med najvišjimi v Evropi". Še pred dobre pol leta je bila celo 16,2-odstotna, kažejo podatki narodne banke, pri čemer v oči zbode 14,7-odstotna podražitev hrane v oktobru.

Demokracija serijskih volitev

Paradoks demokracije serijskih volitev v Srbiji je, da so te vzvod za utrjevanje Vučuićeve oblasti, na pa priložnost za preizpraševanje potez vladajoče politike. To se potrjuje tudi tokrat, saj je klavrnim gospodarskim razmeram navkljub izid skorajda odločen, pri čemer pa Kočan Vučiću priznava izvrsten politični instinkt. "Volitve so možnost v trenutku, ko rejtingi začnejo padati, a še niso na točki, ko bi se stranka ujela v spiralo strmega padanja in dokončnega padca," ugotavlja. Srbski vodja je mojster svojega posla, dodaja, čemur na Balkanu pravijo 'zanatlija'.

V začetku tedna je Vučić v svojem slogu na eni od tamkajšnjih televizij v primeru nedeljskega poraza SNS celo napovedal predčasne predsedniške volitve. "Če bo SNS poražena, bom naslednje leto razpisal predsedniške volitve za maj ali september," je povedal. Tako je znova potrdil oceno, da si z volitvami kvečjemu utrjuje oblast.

Opozicija, povezana v opozicijski blok proevropskih strank, zbranih v koaliciji Srbija proti nasilju, po zadnjih javnomnenjskih merjenjih skoraj nima možnosti. Po javnomnenjski anketi portala Nove srbske politične misli iz novembra ima SNS 39,2-odstotno podporo, proevropska opozicija pa na drugi strani 25,8-odstotno.

Edina – prav tako maloverjetna – možnost za opozicijo je Beograd, meni Kočan, kjer jo čaka Sizifovo delo: "Več 10 milijonov dinarjev za veleplakate iz proračuna, klicni centri, kjer se delijo trojne dnevnice in kjer več kot 50 ljudi na izmeno po deset ur na dan kliče volivce, predvsem iz državne uprave, in še in še," našteva inovativen arzenal prijemov poglabljanja vpliva vladajoče stranke.

Po zatrjevanju predsednice Skupine prijateljstva z Republiko Srbijo v državnem zboru Lene Grgurevič bodo volitve potekale pod budnim očesom opazovalcev iz vrst slovenskih poslancev, članov stalnih delegacij državnega zbora v parlamentarni skupščini OVSE in v parlamentarni skupščini Sveta Evrope.

Vučić: Do 2025 povprečna mesečna neto plača 1.000 evrov

Opozicija je v preteklih mesecih organizirala tudi množične proteste pod geslom Srbija proti nasilju, a Vučićeva volilna baza je močna. Kočan pri tem opozarja na obvladovanje medijev ter javnih uslužbencev, ki jih predsednik vselej mobilizira s kombinacijo korenčka in palice. Po eni strani jim grozi, da bodo izgubili delo, če ne bodo glasovali zanj, po drugi pa jim nenehno dviguje plače. Druga pomembna volilna baza so starejši, vse skupaj pa zaokrožuje obvladovanje medijev: "Vučić večji del medijev drži neposredno v svoji orbiti."

Beta/Miloš Miškov Kot osrednja tema volitev se odpirajo tradicionalne teme, kjer izstopa vprašanje Kosova in bosanskih Srbov.

 

In katere teme narekujejo predvolilno tekmo? "V gospodarskem smislu Vučić poudarja, da bo povprečna mesečna neto plača do leta 2025 znašala 1.000 evrov," navaja Kočan. Vlada z retoriko Kruha in iger na veliko poudarja infrastrukture projekte na čelu z "novimi nogometnimi stadioni, železniškimi postajami in tovarnami". Odkar vlada SNS, je Vučić po nekaterih ocenah odprl približno 260 tovarn, ki so prejele državne subvencije, znane pa so predvsem po katastrofalnih razmerah za delavce, ugotavlja strokovnjak.   

Poleg tega se odpirajo tradicionalne teme, ki mobilizirajo srbske volilce, v ospredju pa je vedno znova vprašanje Kosova. "Poudarja se, da mora Srbija poskrbeti za Srbe zunaj države, zlasti na severu Kosova in v Republiki Srbski," pravi in med temami navaja še vprašanje "zunanjepolitičnega pozicioniranja Srbije v odsotnosti oprijemljive evropske integracije". Vučić bolj kot EU zagovarja odnos z Rusijo, dodaja, pri čemer si ta skuša zagotoviti "status regionalnega hegemona".

EU za Srbijo samopostrežna delikatesa

Beograd EU dojema pragmatično, pravi Kočan, zlasti kar se tiče sredstev iz skladov, "ima EU odprta vrata v državi", manj navdušen pa je ta glede izvajanja reform. Na slovenskem veleposlaništvu so nam pojasnili, da naša država glede približevanja Srbije EU "deli mnenje Evropske komisije, ki poziva Srbijo k izboljšanju poslovnega okolja v državi". Pri tem poudarjajo izvajanje reform, ki bi zagotovile "neodvisnost sodstva in ustrezno pravno varnost".

Tamkajšnje javnomnenjske raziskave pa medtem kažejo, da podpora članstvu v EU med Srbi upada, saj vstop Srbije v EU zagovarja manj kot polovica vprašanih. Srbija se z Brusljem pogaja od leta 2014, vendar večjega napredka ni dosegla. Kot kaže zadnje poročilo Evropske komisije, sta od 22 poglavij uspešno zaključeni le dve.

Podjetniki in gospodarstvo: Večjih pretresov ne pričakujemo

Kaj volitve prinašajo gospodarskemu oziroma trgovinskemu sodelovanju, ki je med Slovenijo in Srbijo tradicionalno tesno in tvorno? "Do zdaj ni bilo zaznati vpliva volitev na gospodarske tokove in odnose med državama," pojasnjuje Kosić. Podatki kažejo, da je Srbija 12. zunanjetrgovinska partnerica Slovenije po obsegu blagovne menjave. Kosić navaja, da je bila vrednost trgovine v letu 2022 v višini 2,15 milijarde evrov. "Srbija zaseda drugo mesto med državami, kamor slovenska podjetja največ vlagajo," navaja, pri čemer domača podjetja tam zaposlujejo več kot 25 tisoč ljudi.

Njegovi oceni stabilnih gospodarskih povezav pritrjuje tudi vodja centra za mednarodno poslovanje pri Gospodarski Zbornici Slovenije Matej Rogelj. "Že toliko volitev so imeli, pa se za poslovne partnerje ni nič spremenilo," pravi. Dodaja, da je razlog za robustnost poslovnih stikov obsežna dvostranskatrgovina, ki se približuje poltretji milijardi evrov in jo morebitne spremembe politike težko zamajejo.

Tone Pestotnik, predsednik srbsko-slovenskega poslovnega kluba, je za naš medij dejal, da podjetniki, s katerimi so v stiku, pričakujejo gladko zmago SNS, zaradi česar ne bo "nobenih večjih sprememb v poslu".

Predstavniki veleposlaništva navajajo, da si domači podjetniki želijo iz Srbije pritegniti več naložb, saj je vrednost teh leta 2022 dosegla 395,3 milijona evrov. V obratni smeri se je v enakem obdobju v srbsko gospodarstvo nateklo 168,5 milijona evrov slovenskih investicij; letos pa ob nepopolnih podatkih 57,5 milijona evrov, so nam sporočili z Razvojne agencije Srbije.  

Predsednik uprave Addiko Bank v Srbiji Vojislav Lazarević nam je pojasnil, da volitve ne bodo vplivale na njihovo poslovanje, saj "doslej niso še nobene". Podobno ocenjujejo tudi pri Mercatorju, kjer poudarjajo, da se bo trend rasti na tamkajšnjem trgu "nadaljeval tudi leta 2024".

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar