Vročica supervolinega leta: Trump z retoričnimi, Scholz pa s pravimi naboji

Nemški kancler Olaf Scholz je med včerajšnjim obiskom nove tovarne orožarja Rheinmetall v Spodnjem Saškem zagotovil, da bo Nemčija letos dosegla zastavljena dva odstotka izdatkov za obrambo v okviru BDP. "Realnost je kruta: ne živimo v času miru," je zbranim novinarjem povedal Scholz, pri tem pa meril na rusko invazijo na Ukrajino, ki se preveša v tretje leto.

Velik del odgovornosti za odbijanje ruske agresije na Ukrajino nosi prav Nemčija, ki je največja evropska bilateralna podpornica Kijeva. Berlin oblegani državi namenja več kot 17 milijard evrov vojaške podpore, kar je več kot tretjina zneska, ki ga namenjajo njegove največje podpornice ZDA (44 milijard evrov).

Ukrajinska strelska suša

Nemški kancler je s svojimi svarili med obiskom tovarne, kjer naj bi proizvedli do 200 tisoč kosov artilerijskega streliva, poskušal omejiti širitev škode, ki jo je preko vikenda povzročil najverjetnejši republikanski kandidat za položaj predsednika ZDA Donald Trump.

Ta je namreč v enem izmed zanj značilnih populističnih izpadov namignil, da ZDA morda ne bi zaščitile članic zveze Nato, ki ne namenjajo dovolj sredstev za obrambo pred rusko invazijo. "Spodbudil bi jih, da lahko naredijo, kar za vraga hočejo," je Trump povzel pogovor z neimenovanim predstavnikom ene izmed članic zveze Nato, ki naj ne bi bila pripravljena dosegati dvoodstotnega praga obrambnega financiranja.

 

 

Njegove besede so povzročile vihar zgražanj in zanikanj tako iz Bele hiše kot tudi ostalih prestolnic po Evropi. Scholz je ravno ob koncu minulega tedna obiskal ameriškega kolega Joeja Bidna, s katerim sta si bila edina, da je treba Ukrajini v kritičnih trenutkih pomanjkanja topniškega streliva še naprej stati ob strani. Ne nazadnje pa zna Trumpova kritika še bolj kot grožnja ruskih zavojevalskih namer v Evropi, o čemer danes poročajo pri Reutersu, spodbuditi evropske voditelje k povečanju izdatkov za obrambo.

Tako je Scholz ob obisku tovarne izjavil, da morata Nemčija in Evropa kreniti v množično proizvodnjo orožja, saj je vojna v Ukrajini razkrila, da evropski proizvajalci težko zadostijo povpraševanju po strelivu. Nemčija je prav v njegovem mandatu leta 2022 bistveno povečala izdatke za obrambo, saj je ustanovila 100 milijard evrov globok izvenproračunski sklad za okrepitev bojne sposobnosti Bundeswehra.

Zgodba o strelivu, pri kateri je nedvomna zmagovalka Putinova Rusija, ki za obrambo letos namenja kar 6,5 odstotka BDP, s čimer bo letna proizvodnja topniškega streliva poskočila na 4,5 milijona kosov, je namreč rdeča nit ukrajinskega konflikta. Ta po dveh letih bojev in po neuspeli ukrajinski protiofenzivi postaja vse bolj pozicijska in izčrpavajoča, pri čemer pa ima 140-milijonska Rusija v primerjavi s 40-milijonsko Ukrajino znatno numerično prednost.

Toda izčrpavanje ne poteka samo v številu vojakov, zaradi česar naj bi se po poročanju tujih medijev z mesta vrhovnega poveljnika ukrajinskih oboroženih sil moral posloviti Valerij Zalužni, ki kljub navodilu predsednika Volodimirja Zelenskega ni hotel odrediti mobilizacije dodatnega pol milijona vojakov. Ruska premoč narašča tudi v vojaški opremi in strelivu, ki naj bi se v zadnjih mesecih povzpela na tri proti ena.

 

 

Predvsem pa strelska suša razkriva nepovezanost in neorganiziranost obrambne industrije na stari celini, saj EU do marca Ukrajini ne bo sposobna dobaviti obljubljenega milijona kosov streliva. Del nerešljivega rebusa evropske obrambne industrije je tudi Slovenija, ki resda povečuje izdatke za obrambo, vendar po besedah obrambnega ministra Marjana Šarca v intervjuju za Bloomberg Adria ter izjavah predstavnikov domače obrambne industrije s projektom vzpostavitve proizvodnje po enem letu še naprej stopica na mestu.

Trumpovo prelaganje ukrajinske žerjavice

A če je Slovenija kvečjemu obrobni igralec v odločujočem konfliktu moderne dobe, potem so ZDA, poleg Nemčije, ključne zaveznice vzhodnoevropske države, ki je ne nazadnje ubrala proevropsko pot v EU. Bidnova Bela hiša si že več mesecev prizadeva skozi kongres spraviti takšno ali drugačno zakonodajo, s katero bi ta Ukrajini, Izraelu in Tajvanu – trem nevralgičnim geopolitičnim točkam – zagotovila  95 milijard dolarjev vojaške pomoči. Levji delež tega, več kot 60 milijard, je namenjenih Ukrajini.

Bloomberg Mercury

 

Toda posredi uresničevanju transatlantskih geopolitičnih ciljev v supervolilnem letu so tako v ZDA kot tudi v državah EU - vključno z Nemčijo - ideološki notranjepolitični boji. Trumpovi "uporniki" v republikanskem taboru namreč ob vsakokratni reviziji predloga zakona o financiranju zaveznic poiščejo bolj ali manj absurdne argumente za glasovanje proti, ki pa imajo povečini opraviti z napihovanjem grožnje migrantskega priliva preko domnevno porozne ameriško-mehiške meje.

Predlog za pomoč zaveznicam je prejšnji teden po večmesečnih pogajanjih znova padel v vodo, saj senat ameriškega kongresa na rovarjenje Trumpa po družbenih omrežjih, češ da gre za izdajo idealov republikancev, ni potrdil kompromisnega zakonskega predloga. Pa čeprav je ta vključeval republikancem tako ljube ukrepe za zaščito meje.

Predsednik predstavniškega doma ameriškega kongresa Mike Johnson je včeraj sporočil, da spet ne bodo obravnavali spremenjenega predloga in to kljub temu, da ga bo senat verjetno sprejel z obojestransko podporo. Kamen spotike so seveda vnovič migracije, saj predlog ne vključuje zaostrovanja ameriške politike priseljevanja, za katero si najbolj goreče prizadeva prav Trumpov tabor republikancev.

"Ker od senata nismo prejeli niti ene spremembe glede politike na meji, bo moral predstavniški dom pri teh pomembnih zadevah še naprej delovati po svoji volji," je poudaril Johnson v izjavi za medije. Ena izmed rešitev blokade bi bilo razkosanje predloga pomoči, pri čemer bi predstavniški dom zelo verjetno obravnaval vsaj del svežnja o pomoči Izraelu. Ukrajina (in Tajvan) pa bi po tem scenariju še naprej ostala v ruski nemilosti, breme njenega obstoja pa na evropskih ramenih. Točno tako torej, kakor si želi in napoveduje Trump.

V senatu padla prva ovira

Ameriški senat je po večmesečnem odlašanju danes zjutraj le odobril dobrih 90 milijard dolarjev pomoči Ukrajini, Izraelu in Tajvanu, vendar bo moral zakon prestati še glasovanje v predstavniškem domu, navaja Bloomberg.

Senat je v torek zjutraj po celonočni seji s 70 glasovi za in 29 proti potrdil sveženj za nujno financiranje nacionalne varnosti, ki poleg sredstev za Izrael, Tajvan in humanitarno pomoč Gazi vključuje tudi 60 milijard dolarjev vojne pomoči za Ukrajino. Razmerje sil med republikanci in demokrati je v senatu nagnjeno v korist demokratov, medtem ko imajo republikanci tesno večino v predstavniškem domu.

Novica je bila v poglavju z naslovom V senatu padla prva ovira dopolnjena z informacijo o potrditvi zakona v senatu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar