Financiranje ZDA (začasno) rešeno, a za kakšno ceno?

Ameriški predsednik Joe Biden je včeraj le eno uro pred iztekom roka, po katerem bi se velik del zvezne uprave in vlade zaustavil zaradi prekinitve financiranja, podpisal začasni zakon o porabi. Tega sta pred tem potrdila tako pretežno republikanski predstavniški dom kongresa kot tudi pretežno demokratski senat, pri čemer pa se je pet pred dvanajsto v srcu gospodarske velesile sveta odvijala prava drama.

Kot smo pred tem že poročali na straneh Bloomberg Adria se je sprejetju ducatu zakonov, ki opredeljujejo financiranje vitalnih delov ameriške vlade, med katerimi je tudi nadzor nad finančnimi trgi, pa državna statistika in davčna uprava, ne pa denimo del vojske in drugih varnostnih organov, po robu postavila skrajna republikanska struja.

Eden izmed ključnih akterjev republikanec Matt Gaetz je namreč oddajo frakcijskih glasov, brez katerih potrditev zakona zaradi zelo neizrazite republikanske večine v tem zakonodajnem organu ne bi bila mogoča, pogojeval z globokimi rezi v državni proračun. V končno verzijo zakona o začasnem financiranju je tako vključenih 16 milijard dolarjev za pomoč pri sanaciji posledic naravnih nesreč, a izostal je paket nadaljnje pomoči Ukrajini.

 

 

Zaustavitev bi lahko ZDA stala 2 milijardi dnevno

Če predsednik predstavniškega doma Kevin McCarthy pri reviziji svojih stališč ne bi popustil pri kritičnem paketu nadaljnje pomoči Ukrajini, bi namreč ZDA, podobno kot leta 2018, obstale za nedoločen čas. Zato da bodo Združene države kolikor toliko normalno delovale do 17. novembra, dokler velja sprejeti zakon o začasni porabi, je bila v vnovično negotovost potisnjena Ukrajina, ki se vzdolž frontne črte sooča z mukotrpnim napredkom osvobajanja lastnega ozemlja.

S tem se zgolj potrjujejo zle slutnje ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je po poročanju nekaterih medijev v času svoje mini severnoameriške turneje med sodelavci izrazil pesimistično opažanje, da v pogovorih z voditelji držav zahodnih zaveznic čuti vse manjšo pripravljenost za nadaljnjo pomoč njegovi državi v naporih pri odvračanju ruske agresije.   

Zaustavitev delovanja praktično celotnega državnega aparata pa bi imelo resne posledice tudi za največje gospodarstvo sveta. Analitki banke Goldman Sachs so naračunali, da bi nedelovanje vlade državo vsak teden stalo 0,2 odstotka gospodarska rasti, je navedel CNBC.

 

 

Nekdanji ameriški minister za delo v vladi Billa Clintona, Robert Reich, pa je v soboto za televizijsko mrežo BBC dejal, da iz prejšnjih podobnih scenarijev "lahko sklepamo, da bi ameriško gospodarstvo s tem izgubilo do dve milijardi dnevno". Opozoril pa je tudi na draženje ameriških državnih obveznic in posledično težavnejše ameriško zadolževanje, kar bi v  imelo negativne posledice tudi za globalno gospodarstvo, še posebej v trenutnih inflacijsko razvnetih razmerah. "Zaradi takšnih zapletov je pod vprašajem tudi integriteta ameriškega dolarja kot svetovne rezervne valute," je še posvaril zdajšnji predavatelj ekonomije na Kalifornijski univerzi v Berkeleyju.

Častihlepni predsednik, Trump, pobalinski politiki in požarni alarm

Čeprav začasne zaustavitve delovanja države v ZDA niso niti nove niti ne tako redke – ne nazadnje se je država za rekordnih 35 dni ustavila leta 2018, v času administracije predsednika Donalda Trumpa –, je bilo v zadnjih dneh čutiti, da gredo ključni akterji v razgretem predvolilnem ozračju bistveno bolj na nož.

Gaetz in njegova kohorta republikancev, ki jih s svojimi javnimi nastopi v skrajnih stališčih podpihuje tudi Trump, je denimo potrditev finančne zakonodaje pogojevala z začetkom postopka za odstavitev McCarthyja. Trump pa mu je medtem na zborovanju republikancev v Kaliforniji svetoval naj preprosto zaustavi delovanje zvezne vlade, ki je tako ali tako v rokah demokratov oziroma Joeja Bidna, ki bo v primeru zmage na prihajajočih predsedniških volitvah "uničil ZDA."

McCarthy se je znašel v kaj neugodni pat poziciji, saj je bil uvodni kompromisni predlog zakonodaje za radikalno krilo njegove stranke premalo varčen, za demokrate, s katerimi bi lahko nadomestil izpad glasov lastnih radikalcev, pa pretirano. "Če me hoče nekdo odstraniti, ker želim biti odrasla oseba v sobi, naj samo poskusi," je bil izzivalen McCarthy, ki sicer velja za politika, čigar nedoločenost in nezmožnost usmerjanja glasov v lastni stranki ponazarja nepremostljive razprtije in razcepljenost ameriške vrhunske politike.

Gaetz si ga je po potrditvi zakona kar pričakovano privoščil, ko ga je na omrežju X označil za prevaranta, ki je z demokrati samovoljno sklenil dogovor o pripravi ločene zakonodaje za zagotavljanje pomoči Ukrajini.

Kritike na McCarthyjev račun pa se vrstijo z obeh polov ameriške politike. Tako ga je nekdanji svetovalec v Clintonovi vladi v nadvse kritičnem komentarju v britanskem Guardianu opisal kot nekoga, ki je "predsednik (predstavniškega doma op.) le po imenu. Ima vlogo. Naredil bo vse, da bi ohranil to častno mesto. Gesto za gesto se odpoveduje pooblastilom svoje funkcije, da bi lahko nosil njeno bleščečo in čislano značko," je bil oster Sidney Blumenthal.

Za vrhunec politične žaloigre pa je poskrbel demokrat Jamal Bowman, ki so ga varnostne kamere na Kapitolu posnele, kako je med glasovanjem zapustil dvorano in sprožil požarni alarm, s katerim je poskušal pobalinsko prekinit postopek. Za svojo potezo si je upravičeno prislužil pikre komentarje kolegov, ki so si pridušali, da morajo predstavniki izkazati zrelost in odgovornost, saj da niso "v srednji šoli".

Na koncu je, kot rečeno, na cedilu ostala Ukrajina, za katero je Biden ob podpisu zakona predstavnike ameriškega ljudstva na kapitolskem griču pozval naj čim prej začnejo s postopkom priprave ločene zakonodaje, ki bo opredeljevala nadaljnjo pomoč Ukrajini.

Ameriški predsednik je dejal, da je sprejetje zakonodaje sicer dobra stvar za ZDA in milijone Američanov, ki delajo v javnih ustanovah, vendar ob tem dodal, da je bila nepotrebna politična koreografija pravzaprav debakl: "To je dobra novica za Američane (potrditev zakona op.). Vendar želim biti jasen: v tem položaju sploh ne bi smeli biti." O nadaljnji pomoči Ukrajini, je bil odločen Biden, pa ne sme biti "nobenega dvoma".

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar