.webp){kind=icon}
Poljska in Madžarska sta morda najglasnejši nasprotnici evropskih kvot za sprejem priseljencev, a imata vzhodnoevropski državi obenem največjo potrebo po uvažanju tuje delovne sile, piše Bloomberg.
Stopnje brezposelnosti v vzhodnoevropskih državah so razmeroma nizke, večinoma pod petimi odstotki, prebivalstvo se stara, v regiji pa ostaja vsaj 670 tisoč razpisanih delovnih mest nezasedenih, kar od konservativnih populističnih vlad zahteva spremembe oziroma kompromise protimigrantske politike.
Vladajoča stranka na Poljskem Zakon in pravica (PiS) je morala v državo pripeljati več tisoč delavcev iz Azije, ki bodo v vasi Plock gradili 6,3 milijarde evrov vredno tovarno enega največjih poljskih podjetij, kemičnega velikana Orlen. Obenem je opozicija vladi preprečila prednostno obravnavo vizumov tujcem, medtem ko se oktobra bližajo parlamentarne volitve, ki jih bo spremljal referendum o evropski migrantski politiki.
Preberi še
Hrvaška letos tujcem izdala sedemkrat več delovnih dovoljenj kot mi
Manpower: Skoraj nemogoče je zaposlovati tujce iz držav, v katerih nimamo veleposlaništva.
17.03.2023
Poljska v naslednjem desetletju potrebuje okoli 200 tisoč priseljencev na leto za ohranjanje razmerja med delovno populacijo in upokojenci, ocenjuje državna agencija za pokojninsko zavarovanje. Lani se je zaradi porasta ukrajinskih beguncev po ruski invaziji na Poljsko priselilo 188 tisoč ljudi, stopnja brezposelnosti pa je pri 2,7 odstotka ena najnižjih v Evropi.
Bloomberg
Madžarski premier Viktor Orban in njegova stranka Fidesz prav tako omogočata prihod na tisoče delavcev iz Azije za gradnjo tovarn, ki bodo izdelovale baterije za električne vozila; prva izmed treh že stoji blizu mesta Debrecen. Orban je vodilnim poslovnežem povedal, da bo gospodarstvo v naslednjih dveh letih potrebovalo pol milijona novih delavcev, če želi zaključiti naložbo v tovarne v višini 15 milijard evrov.
Za Orbana in Jaroslawa Kaczynskega, voditelja vladajoče poljske stranke, je sprememba politike neugodna, saj populistični voditelji že od begunske krize leta 2015 zmagujejo na volitvah kot branitelji krščanske Evrope. Orban se je pred begunci branil s postavitvijo ograje, Kaczynski pa je dejal, da so muslimani grožnja Evropi. Še julija letos sta obe državi nasprotovali predlogu Evropske unije, ki je vključeval delitev priseljencev med državami članicami EU.
"Seveda gre za premik," je prejšnji teden v intervjuju dejal Laszlo Papp, župan mesta Debrecen in član vladajoče stranke Fidesz. "Vendar je velika razlika med migracijo, ki smo ji nasprotovali, in vprašanjem tujih delavcev, razlika pa je v nadzoru. Zaradi tega je sprejemljivo."
Češka, kjer je bil populistični milijarder Andrej Babiš pred dvema letoma odstavljen s položaja premierja, je od spremembe oblasti odobrila višje kvote za vizume delavcem, ki prihajajo s Filipinov in Mongolije. Tudi Češka beleži 2,7-odstotno stopnjo brezposelnosti.
"Klici podjetij so res obupani," je dejal češki minister za delo Marian Jurecka. Država bo do leta 2030 potrebovala še približno 300 tisoč tujih delavcev poleg približno 900 tisoč, kot jih imajo zdaj, je dejal. "Pomanjkanje delovne sile je glavna ovira za njihovo rast."
Zaradi pomanjkanja delovne sile skuša postopke za izdajo delovnih dovoljenj tujcem pospešiti in olajšati tudi Slovenija, ki se podobno kot vzhodnoevropske države sooča s staranjem prebivalstva in pritiskom na pokojninsko blagajno. Vlada premierja Roberta Goloba je predlog novele zakona o tujcih sprejela marca. Stopnja brezposelnosti v Sloveniji je pri 3,5 odstotka prav tako nizka, kažejo podatki Eurostata.
