.webp){kind=icon}
Poljska in Madžarska sta čez vikend blokirali uvoz žita in drugih prehranskih izdelkov iz sosednje Ukrajine, rekoč da povečan priliv kmetijskih surovin škodi domačim kmetom; v ponedeljek se je blokadi pridružila še Slovaška. Evropska unija (EU), ki je od začetka vojne znatno povečala uvoz iz Ukrajine, je poteze označila za nesprejemljive in za kršitev skupne trgovinske politike EU, ki ji ostaja zavezana tudi Slovenija.
"Slovenija je zavezana načelom delovanja notranjega trga EU, zato ni naklonjena enostranskim potezam posameznih držav članic, ki vplivajo na to. Razume pa, da se v zadnjem času nekatere države članice soočajo s hudimi problemi na notranjih trgih zaradi večjih količin kmetijskih pridelkov iz Ukrajine," so nam sporočili z ministrstva za kmetijstvo.
Na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo 25. aprila v Bruslju bodo o tematiki razpravljali pristojni ministri. Ministrstvo pričakuje usklajeno iskanje rešitev in ukrepe držav članic, so še dejali.
Blokada uvoza bo "ob odsotnosti konkretnih ukrepov EU" veljala do 30. junija, je v izjavi sporočilo madžarsko ministrstvo za kmetijstvo. Poljska je ustavila uvoz žita in nekaterih drugih prehrambenih izdelkov iz Ukrajine, da bi preprečila "krizo kmetijstva", je v soboto dejal Jaroslaw Kaczynski, vodja vladajoče stranke Zakon in pravičnost (PiS), saj se cenejše ukrajinsko žito kopiči v poljskih silosih in s tem znižuje cene za domače proizvajalce.
Poteza prihaja po več tednov trajajočih protestih kmetov na Poljskem, ki so pomembna volilna baza za vladajočo stranko. Obenem se s tem zaostruje spor obeh držav z Brusljem, ki ju EU obtožuje demokratičnega deficita oziroma pomanjkanja vladavine prava v državi.
"Če bi se trenutni tržni trendi nadaljevali, bi to povzročilo resno škodo madžarskemu kmetijstvu," je v soboto povedal madžarski minister za kmetijstvo Istvan Nagy. Ukrajinsko kmetijstvo z nižjimi proizvodnimi stroški niža cene madžarskih proizvajalcev perutnine, jajc, medu, žita in oljnic, je dejal.
Slovaška je prav tako napovedala začasno blokado ukrajinskih prehranskih izdelkov, in sicer žit, soje, sladkorja, sadja, zelenjave, vina in medu, poroča Financial Times. O podobnih ukrepih razmišljata tudi Romunija in Bolgarija, medtem ko se Češka, kjer se kmetje prav tako pritožujejo, zavzema za rešitev na ravni EU.
Po večmesečni ruski blokadi ukrajinskih črnomorskih pristanišč je EU lani začasno odpravila uvozne carine za uvoz prehranskih surovin in izdelkov iz Ukrajine z vzpostavitvijo t. i. solidarnostnih pasov, države, kot sta Poljska in Madžarska, pa so se strinjale, da bo tranzit potekal čez njihovo ozemlje. Žito naj bi romalo naprej v druge evropske države ter na Bližnji Vzhod in v Severno Afriko, kot pred tem iz Odese in ostalih pristanišč, a se je zaradi logističnih ozkih grl pričelo kopičiti v državah vzhodne Evrope.
Bloomberg
Konec marca je Evropska komisija sprejela sveženj ukrepov za pomoč državam, ki se soočajo s presežkom žita, v okviru katerega so predvideli 56 milijonov evrov za pomoč poljskim, romunskim in bolgarskim kmetom. Sedaj je v pripravi drugi sveženj pomoči, več podrobnosti o njegovi vsebini pa naj bi bilo znanih v prihodnjih dneh.
"Pomembno je poudariti, da je trgovinska politika v izključni pristojnosti EU in zato enostranski ukrepi niso sprejemljivi," je v nedeljo dejala Miriam Garcia Ferrer, tiskovna predstavnica Evropske komisije za trgovino in kmetijstvo. "V tako zahtevnih časih je ključnega pomena usklajevanje vseh odločitev znotraj EU."
Kaczynski je v soboto dejal, da bo Poljska še naprej podpirala Ukrajino, a da "imamo dolžnost zaščititi naše državljane in naše kmete." Ukrajina pa je v odziv dejala, da Poljska z blokado krši dogovor, ki omogoča pošiljke pšenice, sončničnih semen in ogrščice na Poljsko, če bodo te odposlane naprej do julija. Ukrajinski kmetijski minister Mikola Solski je poudaril tudi, da so v najtežjem položaju še vedno ukrajinski kmetje, in poljsko stran prosil za upoštevanje tega dejstva.
V letu 2021 je Slovenija z lastno pridelavo zagotovila 84 odstotkov porabe žita, slabša letina v lanskem letu pa je domače pridelke zdesetkala za petino, kažejo začasni podatki vlade. Ukrajine ni med večjimi izvoznicami kmetijskih in živilskih proizvodov v Slovenijo, je pa ena večjih sosednja Madžarska, od koder uvozimo največ pšenice, kažejo podatki statističnega urada (Surs). Sledijo Hrvaška, Avstrija in Srbija.
