.webp){kind=icon}
Nepalci, Indijci, Filipinci, Bangladeševci, Šrilančani ... delovni migranti iz Azije rešujejo države regije Adria pred kroničnim pomanjkanjem delovne sile. V želji po boljšem življenju se marsikdo srečuje s številnimi težavami. Veliko je tudi lažnih oglasov in obljub. Koliko plačajo, da sploh lahko pridejo na delo v našo regijo? Številke gredo v tisoče evrov. Kaj se dogaja na trgu tujih delavcev?
Z 21-letno Nepalko Anisho smo se srečali na vrtu restavracije, kjer dela, v Pančevu, majhnem mestu v Vojvodini blizu Beograda. "Želela sem se odseliti zaradi zaslužka. Tako sem svojo željo predstavila družini in vsi so me razumeli," pravi. Dekle je eno od petih mladih Nepalk, zaposlenih v restavraciji La Chicken House, ki je del skupine La. Skupaj živijo nedaleč od službe v najeti hiši, veliki 150 kvadratnih metrov, kjer jim je na voljo vse – plačano imajo nastanitev, vsaka ima svojo sobo in hrano, ki jo želijo in rade jedo. Poleg tega prejemajo redno plačo. Učijo se srbskega jezika in se znajo sporazumevati s strankami.
"Pomembno je, da je vse transparentno in da so naši delavci zadovoljni. Smo družinsko podjetje vse so zelo mlade in vsi, ki delamo z njimi, čutimo materinsko odgovornost do njih," pojasnjuje Katarina Tasković, lastnica skupine La, v kateri sta še La mama in La Mokosh. Večkrat poudari, da jim je mar za zaposlene in da si želijo, da bi se dobro počutile tako v službi kot doma. "Vmes sva s šefico postali tudi prijateljici," doda Anisha.
Preberi še
Avgusta rahel padec zaposlenosti; prvič v letu dni manj aktivnih tujcev
Avgusta za 0,4 odstotka manj delovno aktivnih tujih državljanov; prvi upad po lanskem avgustu.
17.10.2023
Kaj delavcem iz tujine ponujajo delodajalci in kje prihaja do težav?
Če želijo pridobiti kadre, že dolgo ni več dovolj, da ponudijo le delo in sobo.
16.10.2023
Skupina nepalskih deklet v Pančevu je eden od pozitivnih primerov številnih podobnih zgodb, ki so se v zadnjem času pojavile v Srbiji in vsej regiji Adria zaradi pomanjkanja delovne sile. Tasković pravi, da sta velika prednost tujih delavcev poleg tega, da rešujejo težave pri iskanju kadra, tudi njihova lojalnost in predanost delu.
Neverjetna rast števila izdanih delovnih dovoljenj
V manj kot desetih letih se je iz regije Adria v države Evropske unije (EU) in članice Efte, torej Švico, Islandijo, Norveško in Lihtenštajn, preselilo nekaj manj kot dva milijona ljudi. Vse države regije Adria imajo rekordno nizko brezposelnost in se čedalje bolj zanašajo na tujo delovno silo. To potrjujejo tudi izdaje delovnih dovoljenj.
V Srbiji so do konca avgusta letos samo indijskim državljanom izdali 3.431 delovnih dovoljenj (med njimi je bilo 38 žensk), državljanom Nepala 722 dovoljenj (159 žensk), državljanom Šrilanke 475 (43 žensk), državljanom Filipinov 210 dovoljenj za delo (106 žensk), kažejo podatki nacionalne službe za zaposlovanje v Srbiji. Da je med prejemniki dovoljenj več moških, prikazujejo tudi številke, saj je na srbskih gradbiščih vse več tujih delavcev, poleg te panoge pa je povpraševanje po tuji delovni sili tudi v kmetijstvu, prometu in gostinstvu.
Podobno je tudi v drugih državah regije. Delež tujcev med vsemi delovno aktivnimi osebami na Hrvaškem je dosegel 11 odstotkov, v Sloveniji pa 14 odstotkov. Pri nas so letos največ delovnih dovoljenj izdali državljanom nekdanje Jugoslavije, poleg tega pa še državljanom Turčije, Rusije, Indije, Kitajske, Bangladeša, Nepala, Albanije, Ukrajine in Belorusije.
Povpraševanje na trgu dela je še posebno izrazito v nekaterih ključnih panogah, kot so gostinstvo, turizem, promet in gradbeništvo. "Postopno se prebuja tudi proizvodnja, saj tudi na področjih, kot sta livarstvo in mesna industrija, zaznavamo povečano povpraševanje po zaposlitvah," opaža Danijel Okilj, vodja mednarodne mobilnosti v Adecco Slovenija.
Na Hrvaškem je bilo lani odobrenih rekordnih 124.121 vlog za izdajo oziroma podaljšanje dovoljenja za prebivanje in delo državljanov, nečlanic EU. Njihovo število se je tako v primerjavi z letom prej povečalo za 51,5 odstotka. Letos naj bi jih po ocenah izdali 180 tisoč. Največ tujcev letos še vedno dela v gradbeništvu ter v turizmu in gostinstvu, in sicer dobra tretjina vseh zaposlenih v teh panogah. To pomeni, da bi gradbeništvo in turizem na Hrvaškem brez tujih delavcev težko shajala.
Poleg vse večjega zaposlovanja tujih delavcev na Hrvaškem opažajo velike spremembe tudi pri seznamu držav njihovega izvora. Čeprav je delovna sila iz regije Adria še vedno najbolj iskana, je več kot tretjina tujih delavcev v naši južni sosedi iz Azije. Najštevilnejši so Nepalci, Indijci in Filipinci, medtem ko Bosna in Hercegovina ter Srbija ostajata najpomembnejši državi, iz katerih Hrvaška črpa delovno silo.
Za pot plačajo tudi do 15 tisočakov, veliko pa je tudi prevar
Kako pa ti delavci pridejo v regijo? Poglejmo primer Srbije. Žal je le od 20 do 30 odstotkov trga za privabljanje tujih delavcev v to državo zakonitega, pojasnjuje Andreja Opančina, izvršni direktor agencije za zaposlovanje Jupiter Connection.
"Da pripeljemo tuje delavce, si pomagamo s povezavami v tujini, vendar gre za dolgo verigo z veliko posredniki. Tako kakšen delavec plača tisoč evrov, da pride v Srbijo, zgodi pa se tudi, da je posameznik plačal 15 tisoč evrov," razlaga.
Ko nam na svojem telefonu kaže delovna dovoljenja, ki jih trenutno zbira, in opisuje delovanje storitve e-konzulata, sogovornik pravi, da je osredotočen na komunikacijo z vladnimi agencijami, zlasti v Nepalu in Šrilanki. Število posrednikov pa je po njegovih besedah vse večje zato, ker v teh državah ustanavljajo agencije, ki potem sodelujejo z vladnimi agencijami. A preden delavci pridejo do njih, gredo pogosto skozi sito več posrednikov, to še zlasti velja za manjše kraje.
BBA, zajem zaslona
Tudi ko delavci prek agencij, ki delajo po strogih pravilih, vendarle pridejo v državo, se lahko srečajo s težavami. Opančina se spominja ene izmed svojih strank. Kmet po žetvi ni več potreboval delavcev, zato se je odločil, da jih ne bo več plačeval – od takrat, poudarja Opančina, je postal veliko previdnejši pri tem, s kom sodeluje. V opisanem primeru je skupini delavcev hitro poiskal drugo zaposlitev, da ne bi ostali na cesti. "Vse stranke so vezane na pogodbe naše pravne službe, vendar se kljub temu lahko zgodijo takšne situacije," dodaja.
Anisha pravi, da je bila njena izkušnja precej preprosta in pozitivna. Ni vedela, kje je Srbija, slišala pa je za agencijo, ki delavcem iz Katmanduja pomaga pri selitvi v tujino. Med pogovorom ji je agent ponudil Srbijo z obrazložitvijo, da gre za evropsko državo in da so delovne razmere ugodne. Na podlagi tega je ponudbo sprejela. Agenciji iz Nepala, pravi Anisha, je plačala 4.000 dolarjev, da ji je poiskala službo v Beogradu.
Vendar je imela srečo. Pot v Srbijo je za številne delavce iz Azije mučna, saj nanje prežijo različne prevare, veliko pa je tudi nepreverjenih informacij. "V zadnjem času zaznavamo veliko rast števila delavcev, ki se iz južne Azije selijo v Evropo in Kanado," opaža tudi Naziah Salam, vodja kadrovske službe iz Dake, glavnega mesta Bangladeša. Kot poudarja, so med najpogostejšimi razlogi za odhod ekonomski.
Pozor! Lažni oglasi
Z vprašanjem, zakaj njihovi državljani želijo na delo v Srbijo, smo se obrnili na nekaj zasebnih in državnih agencij v Indiji, Bangladešu in Šrilanki, a doslej še nismo prejeli odgovora.
Jasno je, da se v zgodbi privabljanja delavcev vrti neformalno kolo sreče. Na družbenem omrežju Facebook je veliko skupin, v katerih potekajo tovrstne transakcije. Nekatere agencije, kvaziagencije in posamezniki ponujajo delo, delavci povprašujejo o pogojih, spet tretji pa svetujejo, kako iz Srbije naprej v zahodno Evropo.
V skupini Bangladeshi community in Serbia je moški pozval bengalske "brate", naj se obrnejo nanj, češ da jim bo uredil vse potrebne dokumente.
Nekateri dvomljivi oglasi celo neposredno navajajo, katera podjetja iščejo delavce. Tak oglas se je pojavil na Facebooku za KFC v Srbiji (upravlja ga AmRest). V njem piše, da se išče "natakar/vodja ekipe", ponujajo pa 350 evrov plače in dodatnih 50 evrov za nastanitev. V opisu dela piše, da se zahteva dobro znanje angleškega jezika, da je posrbljeno za obrok med delovnim časom in da se dela šest dni v tednu. Ponujena pogodba velja za dve leti in vključuje tudi delovni vizum.
Opisano je podobno razmeram, v katerih dejansko delajo nekateri tuji delavci v Srbiji. Toda AmRest je izrecno zanikal resničnost oglasa. "Obveščamo vas, da objavljeni oglas nima nobene zveze s poslovanjem AmResta v Srbiji ali na drugih trgih, kjer delujemo," so nam odgovorili. "Podrobnosti v tem oglasu niso v skladu z našimi standardi in praksami, vključno z nazivi delovnih mest (natakar, vodja ekipe), ki jih v sistemizaciji delovnih mest naših gostinskih lokalov ni," so dodali.
Bloomberg
Podobno se je zgodilo v primeru beograjskega hotela Hilton. Konec avgusta letos je bilo na spletni strani filipinske vladne agencije POEA Jobs mogoče najti oglas za hišno pomočnico, na šrilanški spletni strani onlinejobs.lk pa je bil objavljen oglas za več delavcev v tem hotelu.
V družbi Hilton so za Bloomberg Businessweek Adria potrdili, da pri privabljanju delavcev iz tujine sodelujejo z agencijami, a so v obeh primerih sporočili, da sta oglasa lažna. Marko Vukićević, vodja marketinga in odnosov z javnostmi v beograjskem hotelu Hilton, je povedal, da ima hotel le enega zaposlenega iz Azije, chefa Tonga, pred kratkim pa je prispela skupina 15 novih sodelavcev iz Kenije.
Potem ko je Bloomberg Businessweek Adria opozoril na omenjene oglase, so pri Hiltonu sporočili, da azijska agencija, s katero sodelujejo, teh oglasov ni objavila. "Trenutno si prizadevamo za odstranitev teh oglasov," je dejal Vukičević. Oglasi mesec dni po tem pogovoru še niso bili odstranjeni.
Kaj pričakujejo Šrilančani?
Takšne pasti na delavce prežijo povsod, toda delavci v šrilanški skupini na Whatsappu kljub temu zrejo v Evropo z optimističnimi očmi. Ko smo želeli za pripravo tega članka preveriti nekaj informacij, se nam je oglasilo veliko sogovornikov iz Šrilanke, ki so želeli vedeti več o Srbiji.
Ishan, v Turčiji šolan za kadrovika, pravi, da ga je Srbija začela zanimati, ker je ugotovil, da je ceneje zaprositi za srbski vizum kot za vizume nekaterih drugih držav.
"Za Romunijo bi denimo moral plačati 4.500 evrov, za Srbijo pa upam, da se bom prebil s 1.500 do dva tisoč evri," pojasnjuje Ishan.
Ponudbe agencij iz večine azijskih držav vključujejo iskanje zaposlitve, stroške pridobitve vizuma (vključno s potovanjem v drugo državo, če v njihovi državi ni veleposlaništva), stroške letalske vozovnice in agencijsko provizijo.
"Računam, da bom v Srbiji zaslužil od 400 do 500 evrov na mesec. Ne pričakujem, da bom živel v dragi hiši, lahko si delim sobo. Čim več denarja moram privarčevati," dodaja Ishan. Kot še pove, je njegov načrt, da se bo nekoč vrnil v svojo državo, saj ima tam družino.
Medtem ko je Ishanu vseeno, v kateri panogi bi našel delo v Srbiji, sta druge sogovornike iz Šrilanke zanimali predvsem hotelirstvo in gostinstvo. Triindvajsetletni kuharski pripravnik iz Šrilanke, ki je želel ostati neimenovan, nam je povedal, da je zanj najpomembnejši študij v Evropi. Srbija mu je všeč zaradi nizkih življenjskih stroškov in ugodnega podnebja, pričakoval pa bi od 500 do 800 evrov mesečne plače. Kot pripravnik v svoji državi prejme sto evrov na mesec za delo v hotelu s petimi zvezdicami.
"Še nikoli nisem srečal evropskega kuharja in do svojega 30. leta želim postati zelo uspešen," pravi in kmalu prek WhatsAppa pošlje sliko mape na svojem računalniku, v kateri shranjuje recepte za knjigo. Upa, da jo bo nekega dne tudi objavil.
"Zanimivo je, da delovna sila, ki prihaja v Srbijo, ni poceni. Včasih stane celo malo več od domačega delavca. Domačega pa preprosto ni," navaja lastnik agencije Jupiter Connection Opančina.
Težave pri zaposlovanju tujih delavcev
Zaposlovanje tujih delavcev precej poveča stroške poslovanja, je na okrogli mizi hrvaške gospodarske zbornice sredi priprav na letošnjo turistično sezono poudaril prokurist podjetja Kamgrad Dragutin Kamenski.
Velika težava so jezikovne ovire, opozarja Kamenski, še večji izziv pa bo zaposliti tujce kot tehnično osebje, saj izpolnjevanje predpisov in opravljanje strokovnih izpitov traja do tri leta. To je eden od razlogov za nadaljevanje sproščanja pogojev za zaposlovanje tujcev na Hrvaškem. Od leta 2024 naj bi dovoljenje za prebivanje in delo veljalo tri leta namesto enega, za sezonske delavce v kmetijstvu in gozdarstvu ter turizmu in gostinstvo pa bi licence veljale največ devet mesecev, in ne šest.
Tako delodajalci kot iskalci zaposlitve iz tujine opozarjajo, da so postopki za pridobitev dokumentacije delavcev iz tretjih držav v Sloveniji predolgi. Monishankar Singha, psiholog iz Bangladeša, ki je Slovenijo prišel pred več kot 15 leti, pravi, da podjetja, s katerimi sodeluje, že več kot leto čakajo na potrebna dovoljenja za prihod kadra v Slovenijo. Gre za delo kuharja, za katero v Sloveniji ne najdejo zaposlenih.
Kot nadaljuje, se pri zaposlovanju nikoli ni srečal s predsodki, a kljub temu se mu je ob iskanju prve službe psihologa zdelo, da mu delodajalci morda nikoli ne bi dali priložnosti zaradi imena in priimka, ki nakazujeta, da njegove korenine niso v Sloveniji.
"Da pripeljemo tuje delavce, si pomagamo s povezavami v tujini, vednar gre za dolgo verigo z veliko posredniki. Tako kakšen delavec plača tisoč evrov, da pride v Srbijo, zgodi pa se tudi, da je posameznik plačal 15 tisoč evrov," razlaga Andreja Opančina, izvršni direktor agencija za zaposlovanje Jupiter Connection.
Delodajalci so ugotovili, da ni več dovolj tujcem ponuditi le službe in sobe. Za dober kader je treba malo bolj potruditi. Aktivno sodelovanje delodajalcev pri iskanju nastanitve je včasih ne le dobrodošlo, ampak tudi nujna pomoč. Po besedah direktorja slovenskega podjetja Poclain Hydraulics Aleša Bizjaka, kjer zaposlujejo približno 40 tujcev, se srečujejo z izzivom pri iskanju nastanitve v lokalnem okolju. "Lastniki stanovanj ne želijo oddajati tujcem. Zato smo se aktivno vključili in sami oddajamo stanovanja svojim delavcem. Omogočamo tudi učenje slovenskega jezika. Delavci iz držav nekdanje Jugoslavije sicer nimajo težav z vključevanjem v okolje. Kako bo z Indijci, pa še spremljamo, saj smo jih zaposlili pred kratkim," je opisal svoje izkušnje.
Tempo zaposlovanje se bo upočasnil
Podjetja bodo poskušala ohraniti svojo dobičkonosnost in nadomestiti pomanjkanje kvalificirane delovne sile z uvozom delavcev iz držav zunaj EU. "Ker bodo demografska gibanja po pričakovanjih podobna tudi v srednjeročnem obdobju, bo delež tujih delavcev zaradi umirjanja gospodarske aktivnosti še naraščal, a ne tako hitro kot v zadnjih dveh letih. Zato predvidevamo, da bo ta delež do konca leta 2025 dosegel okoli 15 odstotkov," sklene analitik Bloomberg Adria Ivan Odrčić.
Članek je nastal v sodelovanju z Janjo Zalar (Slovenija) in Edito Vlahović Žuvela (Hrvaška) – Bloomberg Adria.
