.webp){kind=icon}
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je pred dobrim tednom dni predstavnikom sindikata kmetov dala obljubo, da bodo njihove stavkovne zahteve ustrezno preučili in podali konkretne predloge oziroma rešitve. Danes, tik pred iztekom jutrišnjega desetdnevnega roka, se je pristojna ministrica skupaj s predsednikom vlade Robertom Golobom sešla s sindikalno skupino na čelu z njenim predsednikom Antonom Medvedom.
Kot je ta v izjavi za novinarje povedal po sestanku, so z vladno stranjo pregledali 15 zahtev, ki se nanašajo na najbolj pereče in že dalj časa prisotne težave ter izzive, s katerimi se srečujejo slovenski kmetje. Ti namreč ministrstvu, ki ga v Golobovi vladi vodi nekdanja direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, že lep čas očitajo, da pri določanju kriterijev programa Skupne kmetijske politike (SKP) in njegovem izvajanju nima posluha za domače kmetijstvo in kmeta. Ta se poleg strogih okoljskih zahtev Evropske komisije (EK) še vedno otepa posledic pandemije covida-19 in ukrajinske vojne, ki spodbujata rast cen repromateriala in energentov.
Od premierja Roberta Goloba naj bi po besedah Medveda po sestanku le dobili zagotovilo, da v dveh letih še ne bo davka na nepremičnine, kar je bila ena od glavnih zahtev sindikata. Spomnimo, da so slovenski kmetje na po njihovem nevzdržne razmere pred nedavnim opozoril s protestnimi shodi, ki so po več slovenskih mestih in krajih za nekaj časa ohromili promet.
Če danes formirana delovna skupina, ki se bo periodično sestajala vsak teden, v treh tednih ne bo pokazala ustreznega napredka, bodo kmetje stopnjevali svoje stavkovne demonstracije, je bil oster Medved. Ministrica Šinko, ki je po nekaterih informacijah najšibkejši ministrski člen vlade, je ob tem dejala, da so danes izpostavili veliko tem in da bodo pogovore nadaljevali v zelo kratkem času. Dodala je, da so se dogovorili za določene rešitve, vendar o podrobnostih danes ni želela govoriti.
Kmetje imajo poleg zahtev s področja davkov tudi kopico drugih težav, ki jih že dlje časa zaman naslavljajo na pristojno ministrstvo. Med drugim zahtevajo, naj nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja, da se vnovič preuči in zmanjša območja Nature 2000, da kmetov – kot rečeno – ne obremenjujejo z novimi davki, da so ukrepi jasni in administrativno nezahtevni ter da se neposredna plačila in preostala sredstva uskladijo z inflacijo.
Poleg tega pričakujejo tudi ustrezne ukrepe na področju zmanjševanja populacij zveri in divjadi ter takojšen začetek učinkovitega upravljanja tega področja. Zahtevajo tudi ureditev zakonodaje za zaščito najboljših kmetijskih zemljišč in njihovo ohranitev za proizvodnjo hrane, obravnavo živinoreje kot osnove trajnostnega kmetovanja ter popolno zavrnitev uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev na ravni celotne države.
Da bodo pogajanja med kmeti in vlado še dolga in problematična, je moč razbrati tudi iz nedavnih dvoumnih izjav predsednika vlade, ki je za RTV Slovenija med drugim izpostavil, da je "konflikt med varovanjem okolja in izkoriščanjem narave tudi za intenzivno kmetijstvo nekaj, s čimer bomo morali živeti". Komentarji predsednika vlade so v oziru vse večjega pomena zagotavljanja samooskrbe na področju pridelave hrane, kjer naša država marsikje že dlje časa ne dosega niti polovične samozadostnosti, in ob stopnjevanju prehranske draginje, milo rečeno, v nasprotju z realnostjo časa, v katerem se je zaradi posledic ruske invazije na Ukrajino znašla Evropska unija (EU) in z njo tudi Slovenija. V (ne)naslavljanju skrbi in zahtev kmetov oziroma njihovemu odmikanju v nedefinirano prihodnost se ne zrcali samo pomanjkanje posluha za strateško pomembne domače pridelovalce hrane, ampak predvsem za državljane, ki jim po razpoložljivem dohodku vztrajno strežeta naraščajoča inflacija ter posledični prehranska in energetska draginja.
"Najti moramo pravo pot, pravo ravnovesje in si zastaviti dovolj dolge roke," je še samovoljno povedal premier in ob tem predstavnikom kmetov, ki so pred skoraj desetimi dnevi v tisočih protestirali na ulicah slovenskih mest in krajev, sporočil, da lahko zastavijo načrte za reševanje težav šele v naslednjih osmih ali devetih letih. Morda pa se lahko slovenski kmet kot pregovorne "sreče v nesreči" v zvezi s krajšanjem časovnice naslavljanja težav kmetijstva nadeja za ob jutri najavljenem opozorilu, v katerem Agencija RS za okolje (Arso) navaja, da obstaja "povečano tveganje za morebitne poškodbe zaradi pozebe na kmetijskih rastlinah".
