Kdo stoji za kmečkimi protesti in maje ministrski stolček Irene Šinko?

V torek opoldne je bilo po novinarski konferenci na Igu vse jasno. Kmetje so odstopili od pogovorov z vladno pogajalsko skupino, ki jo je v začetku meseca skupaj s pristojno kmetijsko ministrico Ireno Šinko določil predsednik vlade Robert Golob. "Nadaljnjih sestankov delovnih skupin se ne bomo več udeleževali, ker naše zahteve niso uresničene," je bil predvčerajšnjim odrezav predsednik sindikata kmetov Anton Medved.

Pogajanja s predstavniki kmetov v zvezi nizom zahtev, ki so jih na vlado naslovili konec marca, so po navedbah vpletenih razpadla, še preden so se pravzaprav začela. Na po njegovem enostransko prekinitev pogajanj se je včeraj popoldne odzval premier, ki je v izjavi za javnost krivdo za propad pogajanj položil pred noge slovenskega kmeta, za nameček pa namignil še na politični izvor nezadovoljstva kmetov.

Golob je v odgovoru na poteze sindikata kmetov podal svoje, nekoliko specifično, videnje razpada dialoga: "Tako hiter odhod s pogajanj daje misliti, da je morda zadaj kaj drugega, in to politika, ne pa dejansko interes, v tem primeru kmetijstva. A čas bo pokazal, kaj je res zadaj," je bil kratek, a oster premier, s čimer je namignil na politično ozadje zahtev kmetov.

Članek smo v delu z mednaslovom Vzemi ali pusti naknadno dopolnili z odzivom Slovenske demokratske stranke (SDS).

Je bilo torej res vse jasno? So predstavniki kmetov na novinarski konferenci nemara kaj zamolčali? Je slovenski kmet zgolj pregovorni šahovski kmet, s katerim za potrebe lastne agende upravljajo neznane politične sile?

Premier: V ozadju je politika; pristojna ministrica: O tem ne vem nič

Zakaj se je premier s tendencioznimi navedbami odločil politizirati prizadevanja kmetov in od kod mu te informacije, nismo uspeli izvedeti, čeprav smo v zvezi s tem na njegov kabinet naslovili vprašanja.

Vendar so se na njegove besede odzvali ogorčeni predstavniki kmetov. "Najodločneje in najostreje zavračamo besede predsednika vlade," nam je v telefonskem pogovoru zatrdil predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Roman Žveglič, ki pravi, da če kdo, potem so kmetje konstruktivno pristopili k reševanju problemov slovenskega kmetijstva. "Res ne vem, od kod ima takšne informacije. Če si kdo želi dobrih rešitev, so to kmetje," se v zvezi z namigi predsednika vlade o političnem ozadju odpovedi pogajanj sprašuje Žveglič.

S strani službe za odnose z javnostmi in promocijo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), ki ga vodi ministrica Irena Šinko, so nam v pojasnilu zapisali, da pristojna ministrica "ne ve za nobena politična ozadja v tem primeru". Od namigov premiera se je dodatno distancirala s pojasnilom, da se z zakulisnimi razlogi za nezadovoljstvo kmetov "ne želi ukvarjati".

Iz neuradnih virov smo izvedeli, da je do pritiskov oziroma poskusov politizacije prizadevanj kmetov v preteklosti resda prihajalo. Takšni in drugačni predlogi prihajajo z enega in drugega političnega pola, nam je zaupal neimenovani vir. Vendar se kmetje niso pustili ujeti v past, je zatrdil sogovornik.   

Če ministrica o političnem zakulisju ne ve ničesar in je to niti ne zanima, je njen pogled na razloge za razpad dialoga vseeno usklajen s predsednikom vlade. Za prekinitev pogajanj so, torej, odgovorni kmetje. "Ministrstvo v delovnih skupinah išče rešitve skupaj z ministrstvom za naravne vire in prostor, od dogovora pri predsedniku vlade ni odstopilo," navajajo in ob tem ugotavljajo, da je "nenavadno, da se pogajalski partnerji ne držijo dogovora in niso vztrajali pri nadaljnjem iskanju skupnih rešitev, ki bi bili na koncu koristni za kmete in podeželje".

Dvomov o tem, kdo je odgovoren za razpad pogajanj in vnovičen kmečki punt, napovedan za 25. april, po oceni pristojne ministrice ni: "Ker so predstavniki s področja kmetijskih organizacij opustili pogajanja, jim rešitev ni bilo mogoče predstaviti in se o njih usklajevati."

Žveglič na navedbe odgovarja, da stvari niso tako enostavne, saj jim je bilo na uvodnem sestanku na začetku meseca pojasnjeno, da bo ministrica pripravila rešitve, kar se kasneje ni zgodilo. Ministrica je v izjavi za javnost ob prvem valu kmečkih protestov konec minulega meseca res dejala, da se vlada zaveda težav in zahtev kmetov ter da je "na strani kmetov".

Žveglič zato Šinko vrača žogico in pravi, da "če bosta MKGP in vlada pripravila resne predloge, smo vsekakor pripravljeni na nadaljevanje pogovorov". Predsednik zbornice namreč poudarja, da je edina zahteva kmetov, da jih vladna stran primerno obravnava ter da k reševanju problematike pristopi resno in konstruktivno. Če kdo zavaja, pravi, potem je to vladna stran. "Kar namiguje premier, je zavajanje in preusmerjanje pozornosti," poudarja predsednik zbornice, ki pravi, da aktivnosti za 25. aprila napovedani protest že tečejo.

Vzemi ali pusti

Njegovi oceni o tem, da primer že dlje časa trajajoče težave v medijskem spinu poskuša izkoristi za preusmerjanje pozornosti in reševanje lastne politične kože, se pridružujejo tudi predstavniki sindikata kmetov. "To je za lase privlečena izjava, v kateri ni niti trohice resnice in ki dokazuje kvečjemu to, da so mu zadeve ušle iz rok," namige predsednika vlade ogorčeno komentira glavni tajnik stanovskega sindikata Jernej Redek.

Kmetje pa niso razburjeni zgolj zaradi izrečenih besed predsednika vlade, s čimer se je sicer že tako lahko vnetljiva in zatečena situacija samo dodatno poslabšala. "Najprej nas vabijo na sestanek in nam vnaprej niti ne pošljejo pripravljenih predlogov rešitev, s katerimi nas potem seznanijo na sestanku," o pogajalski taktiki vlade razlaga Žveglič in pojasni, da kmetje "potem nimamo časa, da se pripravimo. Zato smo odstopili od pogajanj."

Še ostrejši je Redek, ki pravi, da jim vlada svojih rešitev ni samo predstavila v zadnjem trenutku, ampak je njihovo potrditev tudi pogojevala po principu "vzemi ali pusti". "To niso bila pogajanja, ampak pogojevanje," razlaga tajnik sindikata.

Glede na izjave kmetijske ministrice o zavzemanju za reševanje zahtev kmetov, ki so nazadnje zaradi pomanjkanja posluha in izseljevanja vladnih pogajalcev odstopili od pogajanj – kmetje pa so za nameček še napovedali nov val protestov in njihovo stopnjevanje –, smo na kabineta predsednika vlade in kmetijske ministrice naslovili vprašanje o prevzemanju odgovornosti za nastalo situacijo in morebitnem odstopu Šinko.

Medtem ko pojasnil iz kabineta predsednika vlade še nismo prejeli, je ministrica v odzivu zapisala, da ima še naprej zagotovljeno podporo in zaupanje premierja.

Za mnenje o zapletih med vlado in kmeti smo se obrnili tudi na največjo opozicijsko stranko SDS, iz katere so nam sporočili, da "podpirajo zahteve kmetov". "Kmetom je namreč treba omogočiti, da bodo opravljali svoje delo," ugotavljajo in dodajajo, da ukrepi, ki jih sprejema vlada, "delujejo povsem v nasprotju s tem in so pravzaprav v pogubo slovenskemu kmetijstvu in tudi slovenski prehrambeni industriji".

Državni ustroj pod vplivom nevladnikov in aktivistov?

Medtem predstavniki kmetov pravijo, da je sodu izbila dno novela zakona o zaščiti živali. Ta med drugim predvideva uvedbo pooblaščenih svetovalcev za zaščito živali – nekakšne živalske policije –, ki se bo novačila iz vrst članov nevladnih organizacij.

Pogoj bosta zgolj srednješolska izobrazba in opravljen 40-urni tečaj iz vedenja in zaščite živali ter iz postopkov inšpekcijskega nadzora. "Naravnost zgroženi smo nad tem predlogom," pravi Redek. Žveglič pa opozarja na obljube premierja, ki je najprej kmetom zagotovil, da novi zakon ne bo uvajal živalske policije, a se je kasneje izkazalo, da novela vključuje prav ta – zanje sporen – mehanizem nadzora.

"Ti ljudje bodo vstopali v domače hiše in hleve in tam odrejali inšpekcijske nadzore, ne poznajo pa niti pomena besede etologija, ker je niso zapisali v besedilo zakonodajnega predloga," na (ne)poznavanje problematike – in posledično (ne)strokovnost – avtorjev besedila opozarja tajnik sindikata kmetov, ki je tudi sam kmetovalec z območja Novega mesta. "Če bodo ti posamezniki na podlagi subjektivnih ocen presojali o ustreznosti ravnanja z živalmi, potem ne vem, kaj bo s stroko," pravi Redek in opozarja, da na to kmetje ne bodo pristali in bodo zato naslednji teden zasedli ulice prestolnice.

Zakon namreč uvaja precej strogo prakso, na podlagi katere svetovalcem podeljuje široka pooblastila. Ti bodo lahko na kmetijskem gospodarstvu vstopali v hleve in zbirali dokaze o domnevnih nepravilnostih ter podajali prijave inšpekciji. Če bodo zaznali sume mučenja živali, bodo lahko o tem obvestili upravo za varno hrano na MKGP, ki bo morala v 24 urah pripraviti nadaljnje ukrepe.

Novi zakon je zato poleg kmetov v zadnjih dneh močno razburil tudi veterinarje. Ti so v izjavi Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in Veterinarske zbornice Slovenije zapisali, da zakon ne odgovarja na aktualne razmere pri zaščiti živali in dileme pri izvajanju zakona, da ni usklajen z veljavnim zakonom ter kot takšen pomeni nezaupnico veterinarski stroki in njeno degradacijo.

 

 

Redek v zvezi z novo zakonodajo še ugotavlja, da to ni prvi primer, ko so pobudo v zakonodajnem postopku prevzeli predstavniki nevladnih organizacij in aktivisti. Podobno se je dogajalo že s predlogi v zvezi s Skupno kmetijsko politiko (SKP), navaja sogovornik. Aktiviste oziroma nevladnike predsednik vlade vse pogosteje vključuje v svoja strateška posvetovalna telesa, ti pa v nadaljevanju pogosto vplivajo na pripravo zakonodajnih predlogov. "To je nevarno in žaljivo za stroko, hkrati pa v nasprotju z demokratičnimi načeli države," pred širšimi posledicami takšnega lahkomiselnega pristopa svari predstavnik kmetov.

Pred problematiko zaščite živali sta v začetku leta veliko prahu dvignila delovanje in sestava strateškega sveta za prehrano, ki je pod vodstvom predsednika vlade pripravil prehranske usmeritve. Ti so po ocenah strokovnjakov, kot je predsednica razširjenega strokovnega kolegija za klinično prehrano in vodja enote za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu Nada Rotovnik Kozjek, ki je v pogovoru za Bloomberg Adria dejala, da prehranskih priporočil ne more dajati "ozka skupina podobno mislečih posameznikov", nestrokovni.

Njene besede so se nanašale na dejstvo, da je prehranski svet uvodoma sestavljala večina privržencev veganske prehrane. "Gre v škodo zdravja ljudi, ker imajo glavno besedo vegani, ki nimajo medicinske izobrazbe,” je bila takrat ostra zdravnica z dolgoletnimi izkušnjami na področju vpliva prehrane na zdravje ljudi.

Zanimivo je, da so njeni pomisleki skorajda na las podobni aktualnim pomislekom kmetov in veterinarjev v zvezi z zakonom o zaščiti živali, ki opozarjajo, da bi morala biti – oziroma sta že – nadzor in zaščita živali v rokah stroke, tj. veterinarjev.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar