'Večni' in nepremagani župani: Kdo so in kaj jim je skupnega

V Sloveniji imamo 16 občin, ki jih vse od njihove ustanovitve vodi isti človek – nekateri županujejo že vse od leta 1994, torej 29 let. S svojim poslanstvom bodo nadaljevali še dodatna štiri leta, saj so bili zmagovalci tudi na zadnjih volitvah. Kaj počnejo ti župani prav in kako se to odraža v ekonomski razvitosti njihovih občin?

Po pregledu več kazalnikov smo prepoznali dve odstopanji od državnega povprečja: Občine s t. i. "večnimi" župani imajo manj prebivalcev in nižjo povprečno plačo od državnega povprečja.

Pri teh občinah gre torej za majhne skupnosti, v katerih se večina prebivalcev med seboj pozna. Tudi zato se volivci odločajo drugače kot na ostalih volitvah – pri izvolitvi sta bolj pomembna osebno poznanstvo s kandidatom in ocena opravljenega dela kakor pripadnost politični stranki. Zato je tudi med večnimi župani največ nestrankarskih kandidatov.

Od županov, ki vodijo občino vse od njene ustanovitve, je deset nestrankarskih županov, štirje so iz stranke Nova Slovenija (NSi), dva pa iz Slovenske ljudske stranke (SLS). Dva župana NSi sta bila leta 2006 izvoljena kot predstavnika SLS, štirje nestrankarski kandidati pa so leta 2006 pripadali stranki Liberalna demokracija Slovenije (LDS).

V mestnih občinah so menjave županov pogostejše. Vseeno najdemo tudi takšne, ki preživijo več madatov. Župan največje občine Ljubljana Zoran Janković je na tem položaju vse od leta 2006, torej 16 let. Največji poraz pa je na letošnjih volitvah doživel Bojan Šrot, ki je bil župan mestne občine Celje vse od leta 1998, torej 24 let. Na letošnjih volitvah so si Celjani zaželeli spremembe in za novega župana izvolili 33-letnega Matijo Kovača. 

Večni župani in povprečna razvitost občin 

Med občinami z večnimi župani jih ima osem višji indeks razvitosti od državnega povprečja, osem pa nižjega. Povprečni indeks razvitosti teh občin je enak državnemu povprečju. Tudi povprečna stopnja delovne aktivnosti med občinami z večnimi župani je skoraj enaka državnemu povprečju oziroma je zgolj pol odstotne točke nižja. Povprečna starost v teh občinah znaša 44,01 leta, medtem ko je državno povprečje 43,6 leta. Podatki torej kažejo, da število mandatov posameznega župana ne vpliva nujno na razvitost občine v pozitivno ali negativno smer.

Najbolj se občine z večnimi župani razlikujejo po višini povprečne plače in velikosti občine. Povprečna plača na republiški ravni je 1.208 evrov neto, medtem ko v obravnavanih občinah povprečna plača znaša 1.095 evrov. Višjo povprečno plačo od povprečja teh občin ima tudi 11 od 12 statističnih regij, pri čemer je povprečna neto plača nižja le v primorsko-notranjski regiji.

Občine z večnimi župani imajo tudi manj prebivalcev v primerjavi z državnim povprečjem. Ko odštejemo mestne občine, ugotovimo, da ima povprečna slovenska občina 6.740 prebivalcev, občine z večnimi župani pa v povprečju 4.462.

Bi bilo smiselno omejiti število mandatov županov?

Pred vsakimi lokalnimi volitvami se pojavijo pozivi k omejitvi števila županskih mandatov. Profesor politologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Miro Haček meni, da so neutemeljeni. V nedavni kolumni za portal Domovina je Haček zapisal, da mandatov županov ni smiselno omejevati, in sicer iz naslednjih razlogov: ker večji občinski projekti trajajo vsaj dva mandata od zasnove do realizacije, ker bi takšen ukrep zagotovo ustvaril pojav "županov v senci", ker je to v neskladju s temeljnimi demokratičnimi načeli in ker primeri iz tujine kažejo, da ukrep ne deluje, kot so želeli predlagatelji.

Glasovi za pa praviloma govorijo o tako imenovanih lokalnih šerifih, ki so okoli sebe zgradili celoten družbeno-političen ekosistem v občini, ki ga je nemogoče izvati. Gre za sistem medsebojnih koristi med županom in različnimi (uglednimi) civilnodružbenimi organizacijami, ki imajo velik vpliv pri ustvarjanju javnega mnenja med občankami in občani. Gre torej za argument politične higiene. Eden od županskih kandidatov, ki je na zadnjih lokalnih volitvah izzval večnega župana, pa nam je pod pogojem zagotovitve anonimnosti priznal, da je imel pri kandidaturi pomisleke predvsem zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi župana in njegove ekipe.

Zadnjo besedo imajo vedno volivci, ki imajo tudi vedno prav. Če jim status quo ustreza, jih je nemogoče prisiliti k glasovanju za spremembe. Najboljša volilna kampanja je torej dobro oddelan mandat, česar se večni župani zagotovo dobro zavedajo.

 

*Dodan odstavek o županih mestnih občin.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar