Občine 2022: Katere občine so najbolj in najmanj razvite

Slovenske občine se razvijajo z različno hitrostjo. Najbolj razvite so občine v notranjosti Slovenije, v okolici Ljubljane, razvojno pa najbolj zaostajajo predvsem obmejne občine, kaže indeks razvitosti slovenskih občin, ki ga izračunava ministrstvo za finance.

Indeks je izračunan na podlagi treh skupin kazalnikov. Prva so kazalniki razvitosti občine, pri čemer se upoštevajo bruto dodana vrednost gospodarskih družb na zaposlenega, osnova za dohodnino na prebivalca občine in število delovnih mest na število delovno aktivnega prebivalstva občine.

Druga skupina so kazalniki ogroženosti občine, kamor spadajo indeks staranja prebivalstva občine, stopnja registrirane brezposelnosti na območju občine in stopnja delovne aktivnosti na območju občine.

Tretja skupina so kazalniki razvojnih možnosti občine, in sicer oskrbljenost z dobrinami in storitvami javnih komunalnih služb, opremljenost s kulturno infrastrukturo, delež območij Natura 2000 v občini in poseljenost občine.

Indeks razvoja občine je pomemben predvsem zato, ker določa, kolikšen delež investicij v občini bo pokrila država iz proračuna. Najbolj razvitim občinam država sofinancira 50 odstotkov višine investicij, najmanj razvitim pa celoten delež. Največ občin pade v skupino, v kateri država iz proračuna financira 80 odstotkov višine investicij.

Najbolj razvite občine so sicer Trzin (1,34), Horjul (1,25), Cerklje na Gorenjskem (1,25), Šenčur (1,23) in Grosuplje (1,22). Najmanj razvite občine pa so Hodoš (0,26), Osilnica (0,49), Rogašovci (0,55), Kuzma (0,58) in Šalovci (0,58).

Kako do zmanjšanja razvojnih razlik med občinami?

Čeprav je dejavnikov za (pod)razvitost občin več, kakor obstaja tudi več različnih modelov razvoja, je najbolj preprost odgovor, da so za razvoj občin ključni ljudje.

"Ključni dejavnik za razvoj občine je dobra ekipa v občinski upravi – takšna, ki ima vizijo in znanje za izvedbo dobrih projektov, tudi za pridobitev sredstev," je za televizijo Bloomberg Adria povedal Matjaž Ribaš, direktor Slovenskega regionalno razvojnega sklada.

Sklad je bil sicer ustanovljen z namenom, da bi se Slovenija enakomerno razvijala, da bi zmanjšali razvojne razlike med regijami in da bi dohiteli najboljše evropske regije. Sklad pomaga občinam pri razvoju predvsem s finančnimi posojili za razvojne projekte v višini med 50 tisoč in 1,5 milijona evrov.

"Naši produkti so usmerjeni na področja kmetijstva in gozdarstva, podjetništva – vključno z zadružništvom in socialnim podjetništvom -, lokalne infrastrukture in nevladnih organizacij," je pojasnil Ribaš. "Veliko spodbud je bilo namenjenih obmejnim problemskih območjem, ki so v Sloveniji najmanj razvita."

Sklad je bil ustanovljen leta 1995 s strani slovenske vlade. Namensko premoženje sklada znaša slabih 122 milijonov evrov, glavni vir prihodkov sklada pa so obresti, ki jih zaračunava za svoja posojila. Zakaj so razvojne razlike med občinami in regijami še vedno tako velike, Ribaš v intervjuju ni pojasnil.

 

Članek dopolnjen s 6. odstavkom.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar