Velike razlike med občinami pri črpanju evropskih sredstev

Evropska sredstva so pomemben vir financiranja za slovenske občine. Prav pridejo predvsem pri sofinanciranju infrastrukturnih projektov in drugih velikih investicij. Preverili smo, katere občine so pri črpanju evropskih sredstev najbolj uspešne in naleteli na zanimivost. Podatki o višini načrpanih evropskih sredstev, ki so nam jih sporočile občine in ministrstvo za finance, se razlikujejo tudi za več milijonov evrov.

Po podatkih ministrstva za finance so slovenske občine v letih 2019, 2020 in 2021 skupaj počrpale 246,5 milijona evrov. Gre za evropska sredstva, načrpana prek slovenskih organov, kot sta služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in ministrstvo za okolje in prostor, ter sredstva, načrpana neposredno iz proračuna Evropske unije (EU). Slednjih je bilo v letih 2019, 2020 in 2021 občutno manj, in sicer 12,715 milijona evrov. To je v povprečju 20 tisoč evrov na leto na občino oziroma dobra dva evra na prebivalca. Daleč največ sredstev so po podatkih ministrstva za finance načrpali v mestni občini Ljubljana (47,7 milijonov evrov), več kot deset miljonov evrov je načrpala mestna občina Kranj (13 milijonov).

Razlike med občinami glede načrpanih sredstev EU so velike, velike pa so tudi razlike med podatki o načrpanih sredstvih, ki so nam jih sporočile občine na eni in ministrstvo za finance na drugi strani.

Izračunali smo tudi, katere občine so bile glede na število občanov najbolj uspešne pri črpanju sredstev EU. Izstopajo predvsem manjše občine, kot so denimo Velika Polana s 1.400 prebivalci (842 evrov na občana), Muta več kot 3.400 prebivalci (725 evrov na občana) in Radlje ob Dravi s 6.200 prebivalci (621 evrov na občana).

Zmešnjava s podatki: Kdo ima prav

Občine smo spraševali, kako uspešne so bile pri črpanju evropskih sredstev, po prejetih odgovorih pa smo opazili, da se pri večini občin podatki ne skladajo s številkami, ki nam jih je posredovalo ministrstvo za finance.

"Podatki o črpanju evropskih sredstev po občinah, ki smo vam jih posredovali, predstavljajo realizacijo po posameznih letih na podlagi poročanih zaključnih računov občin," pojasnjujejo na ministrstvu za finance. Na ministrstvu razpolagajo s podatki o prihodkih, ki so že realizirani v proračunih občin in se lahko razlikujejo od podatkov občin o višini odobrenih evropskih sredstev, ki so jih na podlagi realiziranih projektov že in jih še bodo prejele v prihodnjih letih, še dodajajo.

Poglejmo konkretno. Ena od občin, v katerih so razhajanja v poslanih podatkih o počrpanih sredstvih med občino in ministrstvom precejšnja, je občina Log-Dragomer. Tam je bil za drugi županski mandat izvoljen Miran Stanovnik, širši javnosti bolj poznan kot ekstremni športnik in nekoč reden udeleženec najtežje avtomobilistične in motoristične preizkušnje na svetu – reli Dakar. Po podatkih, ki so nam jih posredovali z občine, so v obdobju od začetka leta 2019 do konca 2021 počrpali dobrih 8,2 milijona evrov evropskih sredstev, največ za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave, kar dokazujejo tudi javno dostopni podatki. Po podatkih finančnega ministrstva pa v tem obdobju niso počrpali nič evropskih sredstev.

 

"Zakaj prihaja do razlik pri tolmačenju, ne vemo," nam je sporočila direktorica občinske uprave občine Log-Dragomer Mateja Sternad Kuharič. Ravno Sternad Kuharič je ena od zaslužnih oseb, zakaj naj bi bila mala občina Log-Dragomer tako uspešna pri črpanju evropskih sredstev. "Ključna je dobra ekipa," nam je pojasnil Stanovnik. "Prestrukturirali smo občinsko uprave na podlagi potreb, postali smo investicijsko naravnana občina. Na mesto direktorice občinske uprave smo zaposlili nekdanjo vodjo regionalne razvojne agencije ljubljanske urbane regije, ki je pravi guru na področju črpanja evropskih sredstev." Na vprašanje, ali je morda prišlo do računovodske napake ali napake pri poročanju ministrstvu za finance, nam z občine niso odgovorili. Če je dejansko prišlo do takšne napake, veliko občin poroča napačno.

 

Skupnost občin: Občinam nudimo podporo pri črpanju evropskih sredstev

Da so evropska sredstva za občine ključnega pomena, se zavedajo tudi na Skupnosti občine Slovenije. Predvsem to velja za večje investicije, za katere občina nima dovolj lastnih sredstev. Iz združenja občin so nam sporočili, da odgovornim na občinah nudijo izobraževanja in jih ozaveščajo o razpisnih priložnostih. V zadnjih dveh letih so za zaposlene na občinah organizirali eno izobraževanje za pripravo in vodenje projektov. "V letu 2021, ko se je začenjalo novo programsko obdobje za evropske sklade od leta 2021 do leta 2027 in ko so bile v procesih sprejemanja nacionalne uredbe o porabi sredstev in podrobnejši vsebinski programi posameznih skladov, se je Skupnost občin Slovenije že lotila ozaveščanja občin."

V letu 2022 naj bi sicer skupaj izvedli 30 različnih izobraževanj za predstavnike občin, udeležilo pa se jih je 1.800 udeležencev.

"Na področju evropskih sredstev pri nas deluje komisija za razvojne projekte v naslednji finančni perspektivi, tematika črpanja sredstev je prav tako redna tema na sejah predsedstva Skupnosti občin Slovenije," so nam še sporočili. Ob tem so dodali, da županje in župani izpostavljajo predvsem skrb glede tega, ali bodo v naslednji finančni perspektivi razpoložljiva evropska sredstva na voljo za dejanske potrebe občin, predvsem investicije.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar