.webp){kind=icon}
Saga sprejemanja Golobovega zakona o dohodnini se nadaljuje. Potem ko je državni svet izglasoval odložilni veto, bodo poslanci danes ponovno glasovali, pri čemer morajo doseči absolutno večino oziroma 46 glasov. Da bi novela začela veljati v letu 2023, jo morajo sprejeti še letos. Ob tem pa se vrstijo opozorila, da so določeni deli zakona v neskladju z ustavo.
Novela koalicijskega zakona odpravlja ukrep vlade Janeza Janše, ki bi delavcem prinesel višje plače in povzročil izpad dohodkov za državni proračun. Sprejetje zakona so opozicijski poslanci že večkrat uspešno prestavili. Še ena možnost odložitve glasovanja, ki jo bo imela na voljo opozicija, je zahteva za zakonodajni referendum, ki sicer na davčne zakone ni možen.
Zakon neskladen z ustavo?
Zakonodajno-pravna služba (ZPS) je v dveh ločenih mnenjih ugotovila, da so določeni deli zakona neskladni z Ustavo RS. Kot primer navajajo prekinjen tek zvišanja splošne davčne olajšave in s tem posledično njeno znižanje. V zakonodajnem postopku mnenje ZPS ni bilo upoštevano.
Predvsem v prvem mnenju ZPS je problem neustavnosti izpostavljen v obrazložitvi 8. in 10. člena, ki spreminja višino splošne olajšave. Po predlagani rešitvi naj bi od leta 2023 dalje splošna davčna olajšava znašala pet tisoč evrov. Kot pišejo pri ZPS, predlagana višina olajšave, še zlasti za tiste zavezance, ki se jim glede na višino skupnega dohodka ne prizna zmanjšane letne davčne osnove, pomeni obdavčitev sredstev, ki so nujno potrebna za preživljanje. "Zaradi tega je vprašljiva skladnost predlagane rešitve z načeli pravne države," piše ZPS.
"Mnenje zakonodajno-pravne službe je prepričljivo in utemeljeno. Nesprejemljivo je, da ga aktualna politična večina, podobno kot v primeru novega zakona o RTV, preprosto ignorira," meni Matej Avbelj, redni profesor za evropsko pravo na Novi univerzi. To po njegovem mnenju kaže na institucionalno nespoštovanje pravne države, kar je točno v nasprotju s tistim, kar je nova oblast obljubljala pred volitvami.
Mnenja deljena: Ali se bo izvrševanje novega zakona ustavilo ali ne?
"Če bo ustavno sodišče sledilo svoji dosedanji praksi, je pričakovati, da bo izvrševanje zakona zaustavilo do dokončne odločitve o njegovi ustavnosti, kar pomeni, da nov davčni režim ne bo uveljavljen," meni Avbelj. Po njegovih besedah bo ustavno sodišče v primeru utemeljene pobude izpodbijane odločbe razveljavilo. "V takem primeru pač ostane v veljavi obstoječi davčni režim, vse do morebitnega sprejema novega, ustavno skladnega zakona," pravi Avbelj.
Malo drugačnega mnenja je odvetnik Jernej Podlipnik, ki pravi, da je mogoče izpodbijati šele sprejet in objavljen zakon. "Zato ni mogoče, da bi to sprejemanje zakona prestavilo v naslednje leto," meni Podlipnik. Postopek o tem, ali je zakon skladen z ustavo, bi lahko sprožil predvsem kateri od upravičenih predlagateljev, na primer tretjina poslancev ali državni svet.
"V primerih, ko davčne določbe ne učinkujejo neposredno, torej ko davke denimo odmerja Finančna uprava RS (Furs) z odločbami, kot to velja za letno dohodnino, neposrednih pobud ustavno sodišče v praksi ne sprejema, ampak je treba prej izkoristiti vsa pravna sredstva," pravi Podlipnik in dodaja, da to lahko traja tudi več let.
Po njegovih besedah tudi Furs le redko zadrži izvršitev odločbe, sploh na ugovore o protiustavnosti zakona. "Pri tem se izvršitev odločbe odloži do odločitve o pritožbi. Šele ko prejme pritožbo, pa sme zavezanec vložiti tožbo v upravnem sporu zoper odmero davka," nadaljuje Podlipnik. Šele nato lahko potem upravno sodišče vloži zahtevo za oceno ustavnosti. "Skratka, tudi če pride do odložitve izvršbe, je vmes določen čas, ko se lahko davek izterja od zavezanca na podlagi zakona, za katerega ustavno sodišče kasneje ugotovi, da je protiustaven," zaključuje odvetnik.
