SDS oddaljil glasovanje o Golobovem dohodninskem zakonu na konec leta

Državni zbor na izredni seji obravnava koalicijski predlog sprememb Zakona o dohodnini, pri čemer so poslanci SDS vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma. To pomeni, da se glasovanje o Golobovem dohodninskem zakona ponovno odmika. 

Poslovnik državnega zbora namreč predvideva, da se predlog za posvetovalni referendum uvrsti na dnevni red prve naslednje seje državnega zbora, če je vložen najpozneje 30 dni pred to sejo. Ker se naslednja seja začne 14. decembra, na njej o tem ne bodo mogli odločati.

Kolicija popustila in potrdila tri opozicijske amandmaje

Parlamentarni odbor za finance je včeraj sicer potrdil tri opozicijske amandmaje, s katerimi sta nezadovoljni koalicijski stranki Socialni demokrati (SD) in Levica, ki pa naj bi po naših informacijah vseeno podprli predlog in s tem zagotovili, da bo nova dohodninska uredba na glasovanju sprejeta. Pri glasovanju naj bi se poslanci NSi vzdržali.

"Predlog novele zakona o dohodnini predstavlja enega od ključnih instrumentov za zagotavljanje javnofinančne vzdržnosti v prihodnjih letih," je članom odbora povedal finančni minister Klemen Boštjančič. Z njo bo država v letu 2023 pobrala za 120 milijonov evrov več dohodnine, kot če bi še naprej veljal trenutno veljavni zakon; prav tako ne bo prišlo do dodatnega zmanjšanja pobrane dohodnine v letih 2024 in 2025.

Vladni predlog dohodninskega zakona na splošno razveljavlja uveljavljene spremebe, ki jih je spomladi sprejela Janševa koalicija. Med drugim je višina splošne olajšave po novem določena pri pet tisoč evrih, odpravljeno je postopno zvišanje na 7.500 evrov. Zvišuje se davčna stopnja v zadnjem razredu, odpravlja se mehanizem avtomatičnega usklajevanja višin zneskov olajšav. Spreminjajo se pogoji za izplačilo poslovne uspešnosti, poleg tega pa se pri dohodkih iz oddajanja premoženja v najem viša stopnja obdavčitve.

Kaj se spreminja glede na že znani predlog?

Vlada na novo uvaja olajšavo za mlade – davčna osnova od dohodkov iz delovnega razmerja za zavezance do dopolnjenega 26. leta starosti naj bi namesto prvotnih tisoč evrov v davčnem letu znašala 1.300 evrov. To pomeni, da bi imeli mladi do vključno 29. leta 1.300 evrov več neobdavčenih dohodkov kot ostali.

Največ se je govorilo o spremembah pri obdavčitvi normirancev. Poleg jasnejših pogojev za vstop v sistem je vlada posegla tudi v stopnjo obdavčitve. Sprva naj bi normiranim s.p.-jem priznali 80 odstotkov normiranih odhodkov le do višine 35 tisoč evrov letnih prihodkov. Zdaj naj bi popustili in to mejo dvignili na 50 tisoč evrov letnih prihodkov. Poleg tega pa naj bi bilo do sto tisoč evrov prihodkov priznanih le 40 odstotkov normiranih odhodkov. Nad sto tisoč evri priznanih odhodkov ni.

Popoldanski s.p.-ji bodo imeli 80 odstotkov priznanih odhodkov do 12.500 letnih prihodkov; če presegajo to mejo, pa bodo imeli 40 odstotkov priznanih odhodkov. Nad 50 tisoč evrov letnih prihodkov odhodkov ne morejo uveljavljati.

Boštjančič je glede zaostritve obdavčitve normirancev priznal, da sprva ni bila predvidena; vlada jo je v zakonsko besedilo vnesla po javni razpravi. "Na seji Ekonomsko-socialnega sveta so bila izpostavljena pričakovanja na tem področju. Samo manjši del delodajalcev je tem spremembam nasprotoval," njegovo izjavo povzema STA. Kot je pojasnil, je veljavni sistem nepravičen in nekonkurenčen v primerjavi z drugimi oblikami zaposlitve. 

Opozicijski NSi je dosegel tudi, da se bo zvišala stopnja olajšave za vzdrževane člane, a ne za 14,5 odstotka, kot so predlagali. Vlada naj bi v predlog vključila zvišanje stopnje olajšave za vzdrževane člane za 7,5 odstotka.

 

V članku je dopolnjen prvi odstavek z novimi informacijami glede odloženega glasovanja in pričakovanega glasovanja političnih strank o zakonu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar