V Mariboru cene hiš v dveh letih polovico višje, pa v Ljubljani?

Za hišo v Ljubljani je bilo v tretjem četrtletju treba odšteti v povprečju še enkrat več kot na ravni države, kaže preliminarni monitoring podjetja Capital Genetics, ki ga pripravljajo v sodelovanju z IT-podjetjem Arvio. Povprečna cena hiše v našem glavnem mestu je v tretjem četrtletju znašala 335 tisoč evrov na enoto, medtem ko je v Mariboru znašala 218 tisoč evrov na enoto.

Za primerjavo je bilo treba na ravni države za stanovanjsko hišo povprečno odšteti 175.974 evrov, ob čemer je treba opozoriti, da se cene glede na regijo močno razlikujejo. V tretjem četrtletju je bilo v celotni državi evidentiranih 400 transakcij, kar je najmanj letos.

Sicer se večina, skoraj 90 odstotkov, transakcij opravi na ravni države, le dobra desetina pa v Ljubljani. Lani so bili tako skupaj v Sloveniji evidentirani 1.804 posli, v Ljubljani pa jih je bilo 141. Glede na leto 2020 je bilo lani na ravni države 250 zabeleženih poslov več, v Ljubljani pa 20 manj.

V tretjem četrtletju v Ljubljani manjše povpraševanje in upad cen

Najvišjo povprečno ceno so stanovanjske hiše v prestolnici dosegle v začetku leta, ko je bila ta malo pod 390 tisoč evri na enoto. Od takrat dalje cena upada, v tretjem četrtletju je bila namreč 13 odstotkov nižja kot v drugem.

Od začetka opazovanega obdobja, torej od tretjega četrtletja leta 2020, so cene hiš v Ljubljani zrasle za osem odstotkov, in sicer s 310 tisoč evrov na 335 tisoč evrov na enoto. Najnižja povprečna cena za enoto je bila zabeležena ob koncu leta 2020, ko je bilo za hišo v povprečju treba odšteti 308 tisoč evrov. Največje povpraševanje po hišah v glavnem mestu je bilo zabeleženo ravno ob koncu leta 2020, ko je bilo evidentiranih 48 transakcij, medtem ko jih je bilo v minulem četrtletju več kot polovico manj.

Opaznega zmanjšanja povpraševanja po hišah Zoran Đukić, izvršni direktor nepremičninske agencije Stoja Trade, še ne opaža. "Pravzaprav se celo nekoliko povečuje, saj so cene stanovanj tako visoke, da končna cena večjega stanovanja z garažo, shrambo in teraso doseže isto ceno kot hiša," poudarja Đukić. Po njegovem mnenju so najbolj vroče lokacije hiš v Ljubljani v predelih Trnovo, Prule, Rožna dolina, Koseze, Bežigrad in Podutik. "Cene hiš bodo na boljših lokacijah obstale na tej ravni, tudi majhna rast ni izključena," meni Đukić. 

V Mariboru cene hiš rekordne

V tretjem četrtletju je bilo v našem drugem največjem mestu za hišo v povprečju treba odšteti 218 tisoč evrov, kar je petino več kot v drugem četrtletju, ko je povprečna cena znašala 175 tisoč evrov na enoto. V minulem četrtletju je bilo uspešno izvedenih 24 transakcij oziroma štiri manj kot v drugem četrtletju.

Cene hiš v Mariboru sicer hitro rastejo, saj so od začetka opazovanja, torej od tretjega četrtletja leta 2020, 48 odstotkov višje, in sicer so se zvišale s 147 tisoč na 218 tisoč evrov na enoto. Najnižja povprečna cena za hišo je bila zabeležena v zadnjem četrtletju leta 2020, ko je bilo v povprečju treba odšteti 136 tisoč evrov na enoto. Največje povpraševanje pa je bilo v opazovanem obdobju zabeleženo lani v drugem četrtletju, ko je bilo uspešno izvedenih 50 transakcij.

"Povpraševanje po hišah se je nekoliko povečalo zaradi zaprtja države (lockdown, angl.), kar so še posebej občutili stanovalci blokov, zato so nekateri začeli pogledovati proti hišam," razlaga Branko Potočnik, nepremičninski posrednik pri podjetju INSA nepremičnine. Po njegovih izkušnjah hiše na Štajerskem večinoma kupujejo družine, posamezniki in pari za lastno uporabo. "Pri hišah sicer nismo opazili bistveno večjega povpraševanja po epidemiji; prav tako zdaj ne opažamo upada povpraševanja," pravi Potočnik.

Po njegovih izkušnjah so zelo zaželene lokacije v vseh mestnih katastrskih občinah, predvsem pa lokacije s hitro povezavo do avtoceste in primestne občine, na primer Hoče, Rače in Pesnica. "Glede na cene materialov, energentov, pomanjkanje izvajalcev in visokih cen obrtniškega dela zelo težko pričakujemo, da bodo cene stanovanjskih hiš upadle," je jasen Potočnik. Ob tem izpostavlja še, da imajo hiše v času energetske krize še eno prednost, in sicer si lahko lastniki sami izberejo vir ogrevanja.

Hiše najdražje v osrednjeslovenski regiji, sledi obalno-kraška

Povprečna cena stanovanjskih hiš v tretjem četrtletju je v osrednjeslovenski regiji dosegla 263 tisoč evrov in je na četrtletni ravni 13 odstotkov nižja. V primerjavi s tretjim četrtletjem leta 2020, ko so začeli spremljati cene hiš, so se te podražile za četrtino. Najnižja cena je bila zabeležena ob koncu leta 2020, ko je dosegla 208 tisoč evrov na enoto.

Povpraševanje po hišah v osrednjeslovenski regiji se sicer nekoliko ohlaja, saj je bilo v minulem četrtletju uspešnih zgolj 54 transakcij, medtem ko je bilo teh tako v prvem kot v drugem četrtletju 70.

Po cenah hiš med regijami se za osrednjeslovensko uvršča obalno-kraška, kjer je povprečna cena tik pod 250 tisoč evri na enoto. Cena je glede na drugo četrtletje sicer nekoliko upadla, evidentiranih transakcij pa je bilo več. V primerjavi z enakim obdobjem pred dvema letoma so cene zrasle za petino.

Na tretje mesto se po cenah hiš uvršča Gorenjska, kjer je bilo v tretjem četrtletju za enoto treba odšteti dobrih 220 tisoč evrov. Gibanje cen in število evidentiranih transakcij se v tej regiji v letošnjem letu ne spreminjata bistveno. Kljub temu so cene v dveh letih zrasle za več kot tretjino.

"V zadnjem obdobju opažamo ohlajanje povpraševanja po stanovanjskih hišah v primerjavi z obdobjem po začetku koronske krize. Gre predvsem za večje starejše hiše (dvostanovanjske, medetažne)," pravi Jan Bobnar, nepremičninski posrednik pri podjetju Nepremičnine Kranj. Po njegovih podatkih je povpraševanje še vedno največje na podeželju, v mestih pa se že nekoliko ohlaja.

"Predvidevamo, da bodo cene manjših stanovanjskih hiš, ki so bile zgrajene v obdobju zadnjih 15 do 20 let, ostale na približno trenutni ravni. Medtem bodo cene starejših in večjih hiš po vsej verjetnosti začele upadati," meni Bobnar.

Primankljaj v ponudbi in rekordno visoke cene zemljišč

Kot se strinjajo vsi trije nepremičninski posredniki, je trenutno vroče tudi na trgu zazidljivih zemljišč. "Povpraševanje po zemljiščih je ob krizah in vojnah vedno visoko, saj je to edina nepremičnina na svetu, ki je neobčutljiva na vse dogodke," pravi Đukić. Povzel je tudi besede njihove investicijske stranke iz Izraela, ki je dejala, da cena zemljišča ni nikoli visoka, ker je količina zemlje omejena.

"Veliko kupcev povprašuje po manjših zemljiščih za gradnjo manjših družinskih hiš, velikost parcele se giblje od 500 do 750 kvadratnih metrov," opaža Bobnar, pri čemer poudarja, da ponudba ne sledi visokemu povpraševanju. "Trenutno primanjkuje manjših parcel za družinske hiše, kar poganja rekordno visoke cene zemljišč in posledično tudi novejših in novozgrajenih družinskih hiš," dodaja Bobnar.

Tudi Potočnik opaža, da je največje povpraševanje po gradbenih parcelah velikosti od 500 do tisoč kvadratnih metrov.  "Najbolj zaželene lokacije so identične kot pri hišah, pri čemer praznih zemljišč znotraj mestnih občin skoraj ni. Zato so toliko zanimivejše lokacije v okolici Maribora," meni Potočnik.

Ker v preliminarnem monitoringu pri Capital Genetics niso spremljali cen zemljišč, smo preverili evidentirane cene pri Geodetski upravi RS (Gurs). Po višini cen zazidljivih zemljišč je tudi v prvem polletju letošnjega leta izstopala Ljubljana, kjer se sklene tudi daleč največ prodaj zemljišč za gradnjo večstanovanjskih stavb, ki so relativno najdražja. Relativno najdražje zemljišče za gradnjo stavb v Ljubljani je bilo prodano v Murglah za 1.100 evrov na kvadratni meter; šlo je za okoli 500 kvadratnih metrov veliko zemljišče z objektom, namenjeno za nadomestno gradnjo, so zapisali pri Gursu.

Statistično so bile v prvem polletju 2022 cene zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb v Ljubljani skoraj 40 odstotkov višje kot v Kranju, 60 odstotkov višje kot na Obali ter kar 3,5-krat višje kot v Mariboru in južni okolici Ljubljane.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar