.webp){kind=icon}
Tako kot pri rabljenih stanovanjih je tudi pri hišah na sekundarnem trgu v prvem četrtletju letos opazen upad prometa. Na območju Ljubljane je bilo prodanih zgolj sedem hiš, medtem ko jih je bilo v zadnjem lanskem četrtletju 40, povprečna cena pa je višja, saj je dosegla skoraj 375 tisoč evrov, kaže preliminarni monitoring podjetja Capital Genetics, ki ga pripravljajo v sodelovanju z informacijskotehnološkim podjetjem Arvio.
Pri ceni hiš na sekundarnem trgu v Ljubljani je opaziti trend rasti že od začetka opazovalnega obdobja oziroma začetka leta 2021. Takrat je cena znašala 348 tisoč evrov na enoto oziroma 7,7 odstotka manj kot v prvem četrtletju 2023. Za primerjavo je bilo treba za hiše v Mariboru v prvem četrtletju odšteti skoraj za polovico manj kot v prestolnici, saj je povprečna cena dosegla 200 tisoč evrov na enoto.
Manjše število transakcij je bilo opravljenih tudi na ravni države, in sicer jih je bilo v prvem četrtletju zgolj 68 oziroma 80 odstotkov manj kot v zadnjem četrtletju lani. Ob manjšem prometu je povprečna cena na četrtletni ravni porasla s 178 tisoč evrov na 187 tisoč evrov na enoto. Že od začetka leta 2022 so cene sicer stagnirale.
Preberi še
Aprilske dražbe: Vila v Opatiji, jadrnica, stanovanja, Mercedes …
Stanovanja bodo na voljo v Ljubljani, Mariboru in na Vrhniki.
30.03.2023
Kakšna stanovanja so v Ljubljani naprodaj za milijon evrov in več
Najdražje trenutno oglaševano stanovanje je naprodaj za 2,3 milijona evrov.
28.03.2023
Pri hišah, kjer je razpršenost fonda bistveno večja kot pri stanovanjih, je bila dejavnost trga lani po podatkih Geodetske uprave RS (Gurs) največja v Zasavju, sledila sta Celje in Maribor. V Kranju in Ljubljani ter širši okolici je bila dejavnost trga hiš precej pod slovenskim povprečjem, v Kopru oziroma na Obali pa je bila sploh najmanjša med vsemi obravnavanimi območji.
Gursovi podatki kažejo nižje cene
Gurs sicer dvakrat letno pripravi in izda Poročilo o trgu nepremičnin, zato prihaja do manjših razhajanj v ocenah gibanja povprečnih cen stanovanjskih nepremičnin med ocenami monitoringa Capital Genetics in Gursa. Gurs objavlja poročila s precejšnjim časovnim zamikom, cilj monitoringa pa je zagotoviti aktualno spremljanje dogajanja na trgu nepremičnin v najkrajšem možnem času po zaključku vsakega četrtletja.
Srednja cena hiše s pripadajočim zemljiščem je leta 2022 znašala 132 tisoč evrov in je bila v primerjavi z letom prej višja za 22 tisoč evrov, kažejo podatki Gursa. Pri tem so se v povprečju prodajale dve leti mlajše hiše, večje za 11 kvadratnih metrov in z enako velikim pripadajočim zemljiščem.
Po cenah hiš je lani na prvem mestu ostala Ljubljana, kjer je srednja pogodbena cena prodane hiše znašala 360 tisoč evrov in se je v primerjavi z letom 2021 zvišala za desetino. Na drugo mesto po ravni cen hiš se je lansko leto prebila severna okolica Ljubljane, kjer je srednja cena znašala 300 tisoč evrov. Glede na starostno in velikostno strukturo prodanih hiš je bila raven cen podobna še na območju Obale (srednja cena 298 tisoč evrov) in v alpskem turističnem območju (270 tisoč evrov).
Na območju Maribora in Celja so bile cene stanovanjskih hiš podobne in še vedno ostajajo v povprečju več kot polovico nižje kot v Ljubljani. Srednja cena prodane hiše v Mariboru je bila lani 174 tisoč evrov, v Celju pa 165 tisoč evrov.
Najcenejše ostajajo hiše na ruralnih območjih, kjer so najcenejša tudi zemljišča za gradnjo stanovanjskih hiš. Kot običajno so bile cene hiš tudi v lanskem letu najnižje v Beli krajini (srednja cena 65 tisoč evrov) in Prekmurju (srednja cena 68 tisoč evrov).
