EU: Fosilna goriva znova v modi, elektrika pa na izhodnih vratih?

Še včeraj so bili električni avtomobili razglašeni za prihodnost avtomobilske industrije, z njihovo okoljevarstveno vlogo za rešitelje planeta, kot jedro zelenega obrata pa za prihodnje gonilo gospodarstva držav Evropske unije. "V Evropi hkrati potekata razogljičenje in deindustrializacija. Naša podjetja potrebujejo predvidljivost za svoje naložbe in inovacije. Lahko se zanesejo na nas," je v svojem nedavnem nagovoru evropskim poslancem na pragu novega petletnega mandata dejala predsednica evropske komisije (EK) Ursula von der Leyen.

A ravno predvidljivosti je namreč vse manj. Vsaj, če sklepamo po usihanju prodajnih številk, ki so julija na stari celini v primerjavi z lanskim obdobjem močno upadle, kažejo podatki podjetja Rho Motion. Prodaja e-avtomobilov na trgih EU je upadla za sedem odstotkov na 0,30 milijona vozil. Podatki za Slovenijo kažejo, da je bilo v letošnjih sedmih mesecih na novo registriranih 1.794 e-vozil, medtem ko jih je bilo v enakem obdobju lani 2.440, kar je za 26,5 odstotka manj.

In kar je najbolj zaskrbljujoče za bruseljske birokrate in uprave velikanov v Wolfsburgu, Stuttgartu in Münchnu; prodaja po odpravi ali omejitvi subvencij za nakup silovito upada tudi na najpomembnejših razvitih trgih, pri čemer je bil julij s 36,8-odstotnim znižanjem izrazito črn zlasti v kritični Nemčiji, kažejo podatki nemškega zveznega prometnega urada KBA.

Svoje nestrinjanje s cilji bruseljskih birokratov Evropejci jasno izražajo v javnomnenjskih anketah. Raziskava centra Jacques Delors, v kateri je sodelovalo 15 tisoč vprašanih v Nemčiji, Franciji in na Poljskem, je bila prepoved motorjev z notranjim zgorevanjem "najmanj priljubljen podnebni ukrep" evropske nadnacionalne politike.

Z letom 2035 naj bi namreč v EU v veljavo stopila prepoved prodaje novih avtomobilov z motorjem z notranjim zgorevanjem, ki pa se zaradi več dejavnikov oddaljuje. Pa čeprav gre za temelj evropskega razvojnega modela zelenega prehoda, ki vključuje razogljičenje in deindustrializacijo. Nekaj, kar ekonomist Mitja Kovač ocenjuje kot "brezglavo ideološko energetsko politiko", ki vodi v "hitro padajočo konkurenčnost in produktivnost napram Kitajski in ZDA".

 

Preporod bencinske in dizelske klasike?

Evropski koncerni, kakršen je Volkswagen (VW), se zato po letih milijardnih naložb v razvoj e-mobilnosti soočajo z znatno negotovostjo, saj poslovni model prehoda na elektriko poleg upadanja zanimanja potrošnikov ogrožajo še neustrezna polnilna infrastruktura, omejen doseg avtomobilov (praktičnost) ter poceni in tehnološko naprednejša kitajska konkurenca.

EK je avtomobilistom poleg dekreta o prepovedi prodaje motorja z notranjim zgorevanjem v začetku julija na pomoč priskočila tudi z uvedbo skoraj petdesetodstotnih carin na kitajska e-vozila. A (geo)politično motivirana odločitev ima omejen učinek, saj draži cenovno dostopnejše e-avtomobile, ki so ključni za množično popularizacijo alternativne.

Vse glasnejše so tudi napovedi, da bo EK leta 2026 vsled pregleda strateških razvojnih načrtov revidirala cilje odprave motorja z notranjim zgorevanjem do leta 2035. Po neuradnih informacijah agencije Reuters naj bi znotraj največje evropske politične parlamentarne skupine Evropske ljudske stranke, ki ji pripada tudi von der Leyen, potekali intenzivni pogovori o rahljanju prepovedi. Razvodenitev zaveze bi bila namreč gesta sodelovanja z desnimi političnimi opcijami v parlamentu, ki so se po volitvah znatno okrepile in postajajo pomemben faktor v politični konstelaciji na ravni EU. 

Naprej v preteklost

Največji evropski koncern VW je prejšnji teden sporočil, da zmanjšuje proizvodne kapacitete e-vozil v svojih tovarnah v Nemčiji, ob tem pa napovedal, da utegne podobno ukrepati tudi pri proizvodnji baterij. Glede na strmoglavljenje poslovnih pričakovanj v nemški avtomobilski industriji, ki so se julija poslabšala na minus 18,3 točke z minus 9,5 točke mesec pred tem, pa je padec povpraševanja po e-vozilih okrnil poslovne obete drugih znamk, kot sta Mercedes-Benz in BMW.

Francoski dobavitelj sestavnik delov OPmobility navaja, da povratne informacije s strani evropskih in ameriških avtomobilskih znamk kažejo, da proizvodne kapacitete e-vozil med 40 in 45 odstotki ostajajo nezapolnjene. "To pomeni, da je treba zmogljivosti, ki so jih vzpostavile naše stranke in mi sami, nenehno prilagajati," je dejal Laurent Favre, generalni direktor podjetja OPmobility. "Način dela že prilagajamo v sodelovanju z našimi strankami," je po poročanju Automotive News še dejal prvi mož podjetja.

Prilagoditve se širom avtomobilske industrije odražajo v ponovnem vračanju k povečanju proizvodnih kapacitet klasičnih in priključnih hibridov v kombinaciji z motorjem z notranjim zgorevanjem.

Predsednik uprave VW za osebna vozila Thomas Schäfer je že maja dejal, da je razširitev ponudbe priključnih hibridov prioriteta koncerna iz Wolfsburga. Ta je še napovedal, da bo iz svojega sklada za razvoj e-mobilnosti umaknil približno 65 milijard dolarjev in jih preusmeril v naložbe za razvoj motorjev z notranjim zgorevanjem. "Prihodnost je električna, vendar s preteklostjo še nismo končali," je v zvezi s tem dejal direktor skupine Volkswagen Arno Antlitz.

Leta 2021 je Mercedes-Benz napovedal, da bo do leta 2030 prodajal samo e-vozila in hibride, "kjer bodo to dopuščali tržni pogoji". Tako je podjetje iz Stuttgarta februarja sporočilo, da pričakuje, da bo ta cilj doseglo le s polovico svoje prodajne palete. "Tempo preobrazbe bodo določili kupci in tržni pogoji," je v reviziji ciljev dejalo podjetje.

Francoski Renault je leta 2022 dejal, da bo koncern do "leta 2030 v Evropi 100-odstotno električen". Julija pa so tudi v Parizu izrazili dvome  o doseganju zastavljenih ciljev. "Resnica je, da še nismo na pravi poti, da bi do leta 2035 dosegli 100-odstotni delež električnih avtomobilov," je dejal prvi mož Luca de Meo.

Renault bo letos predstavil obujeni model renault 5, ki bo scela elektrificiran. Čeprav je po navedbah znamke na čakalni listi 50 tisoč kupcev, je cena zasoljena. V Nemčiji bo naprodaj za 32.900 evrov, naslednje leto pa naj bi predstavili manj zmogljivo različico za 24.900 evrov, zatrjujejo v koncernu.

Medtem ko je slovenski Revoz pred nedavnim le pridobil težko pričakovani posel za izdelavo električnega twinga, ki naj bi ga Francozi leta 2026 na trg lansirali za okoli 20 tisočakov, se zdaj pojavljajo ugibanja, ali izključna produkcija električnega pogona ni hendikep. Novomeška tovarna s tem resda prihaja pod okrilje oddelka Ampere, s katerim Renault stavi na električno prihodnost, toda v trenutnem trendu ohlajanja povpraševanja po e-avtomobilih in ob morebitni odpravi prepovedi prodaje klasičnega pogona z 2035 se lahko ključna prednost ironično sprevrže v tveganje.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar