Kako povišanje carin na kitajska e-vozila razdvaja EU

Danes se izteče rok, ko v veljavo stopijo povišane carine Evropske unije na električna vozila, uvožena s Kitajske. Države EU pri uvedbi povišanih carin, ki bi se lahko v nekaterih primerih povečale celo na 48 odstotkov, oklevajo, ali naj podprejo zaostritev Bruslja. Začasne dodatne dajatve bodo v veljavi od 5. julija, in sicer za obdobje največ štirih mesecev. V tem času mora biti sprejeta dokončna odločitev za uvedbo kazenskih carin, ki jo morajo potrditi države članice EU.

Če bodo države podprle uvedbo carin, bodo te veljale za obdobje petih let z možnostjo podaljšanja. Če bi do tega prišlo, bi države lahko po eni strani utrpele povračilne ukrepe Kitajske, po drugi pa škodovale lastnim avtomobilskim proizvajalcem, ki imajo v tej državi svoje proizvodne kapacitete in tam prodajo velik delež svoje produkcije.

Kitajska upa, da bo z EU kmalu dosegla dogovor, je danes sporočilo tamkajšnje ministrstvo za trgovino. "Upamo, da bo evropska stran sodelovala s Kitajsko, da bi si prišli naproti, pokazala iskrenost, pospešila postopek posvetovanja ter na podlagi pravil in realnosti čim prej dosegla obojestransko sprejemljivo rešitev," je danes dejal predstavnik kitajskega ministrstva za trgovino He Yadong.

Nemčija nasprotuje, Pariz podpira

Med državami, ki so največje nasprotnice uvedbe povišanih carin je prav Nemčija, saj so njeni avtomobilski velikani lani tretjino svoje prodaje ustvarili na Kitajskem. Na drugi strani je glasna podpornica carinskega ukrepa Francija. Pariz namreč podpira odločitev uvedbe carin na konkurenčne kitajske izdelke, za katero se večina poznavalcev strinja, da ima bolj kot trgovinsko politično zaslombo. Ukrep je namreč lansko jesen s preiskavo nakazala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je kitajskemu političnemu vodstvu očitala, da z državnimi subvencijami ustvarja pogoje nelojalne konkurence na glavnih izvoznih trgih.

Razen Nemčije in Francije pa stališče ostalih držav v uniji ni tako jasno izraženo. Češka, Grčija, Irska in Poljska so med državami, ki omahujejo, med njimi pa je tudi Slovenija, ki po navedbah ministrstva za gospodarstvo še nima izdelanega stališča.

Agencija Reuters navaja rezultate lastne ankete med vladami EU, ki kaže, da večina držav še vedno tehta prednosti in slabosti zaostrovanja trgovinskega spora. Kakorkoli že, države se bodo morale o stalnosti sicer začasnih ukrepov dogovoriti v naslednjih mesecih, kar bo glede na oblikovanje novega političnega vodstva v EU ter nekaterih državah članicah (zlasti Franciji) svojevrsten preskus.

Vprašanje bo namreč v prihodnjih tednih predloženo članicam v glasovanje, ki bo prvi uradni preizkus podpore v prelomnem primeru za komisijo. Članice EU bodo oktobra odločile, ali bodo ob koncu uvedene trajne, večletne carine. Te bodo blokirane, če bo proti njim glasovala kvalificirana večina vsaj 15 držav, ki predstavljajo 60 odstotkov populacije držav EU.

Nemški manever pet pred dvanajsto

Kitajska je ob napovedi ukrepa pred mesecem dni napovedala začetek pogajanj za umiritev trgovinskih razprtij, saj si Ljudska republika prav tako prizadeva za ohranitev dostopa do obsežnega evropskega trga z veliko kupno močjo. Električna vozila so namreč eno izmed glavnih področij, s katerimi želi Peking preoblikovati svoj model ekonomskega razvoja, ki je doslej baziral na razvoju nepremičninskega trga in proizvodnji izdelkov z nižjo dodano vrednostjo.  

Kitajska se je med nedavnim obiskom nemškega podkanclerja in gospodarskega ministra v Pekingu, Roberta Habecka, strinjala, da bo začela pogovore z Brusljem, ki pa zaenkrat še niso obrodili sadov. Habeck je pozdravil potezo Kitajske, da začne pogajanja, vendar je dejal, da je to "prvi korak in da jih bo potrebnih še veliko". Povedal je še, da so carine "Carine "zadnji možni politični ukrep in pogosto najslabša popotnica za naprej."