Registracije avtomobilov v Sloveniji kljub izboljšanju stanja v dobavnih verigah in večji razpoložljivosti polprevodnikov še naprej stagnirajo. Februarja je bilo uradno v Sloveniji prvič registriranih 3.754 osebnih avtomobilov. To je malenkost manj kot v enakem obdobju lani in manj kot januarja. Januarsko številko je napihnilo povečano število dnevnih registracij, kar pomeni, da je na slovenske ceste dejansko zapeljalo manj avtomobilov, kot kaže uradni podatek.
Podpovprečno stari avtomobili
Nizko število prvič registriranih (novih) osebnih avtomobilov pomeni, da se slovenski vozni park še naprej stara. V povprečju je bil osebni avto v Sloveniji konec leta 2021 star 10,6 leta, kažejo podatki statističnega urada (Surs). Podatki evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev (ACEA) kažejo nekoliko drugačno sliko. Povprečna starost osebnega avtomobila je bila 11 let. To je leto manj od povprečja Evropske unije (EU).
ACEA nima enakih podatkov, kot so objavljeni na slovenskem in evropskem statističnem uradu (Eurostat). ''Podatki se razlikujejo, ker gre za drugo metodologijo, kot jo uporabljamo na Sursu oziroma Eurostatu. Na področju spremljanja (registracije, prodaja) cestnih vozil obstaja veliko organizacij, vsaka s svojimi interesi, ki nimajo enotne metodologije zajema in izračunov; posledično se pojavljajo razlike med podatki," so pojasnili na Sursu.
Preberi še
Kakšni avtomobili grejejo srca Slovenk?
Če potisnemo moške za trenutek v ozadje, kakšne avtomobile vozijo Slovenke?
08.03.2023
Seznam: Poiskali smo ta hip najcenejše avtomobile na trgu
Od leta 2020 se je najcenejši avtomobil na trgu – ne glede na znamko – podražil za okoli 30 odstotkov.
07.03.2023
Slovenski avtotrg v 2022: Ko so poniknili fantomski avtomobili
Če upoštevamo odjavljene avtomobile, je na slovenskih cestah ostalo več vozil kot leta 2021.
21.02.2023
Koliko so se od pandemije zares podražili avtomobili?
Medtem ko so se nekateri ljudski modeli podražili do 60 odstotkov, so se prestižni avtomobili celo pocenili.
17.02.2023
Najstarejše avte vozijo Grki
Povprečna starost osebnega avtomobila v Nemčiji je bila 10,1 leta. V Združenih državah Amerike (ZDA) je še višja in znaša 13,1 leta. Najmlajši vozni park v EU ima Luksemburg, kjer je povprečna starost 7,6 leta. Z 8,5 leta se s podpovprečno starimi avtomobili vozijo Danci. V Avstriji je povprečna starost 8,7 leta. Najstarejše avtomobile vozijo v Grčiji. Povprečna starost voznega parka je 17 let. Nadpovprečno stare avtomobile v EU vozijo še v Estoniji (16,8 leta) in na Češkem (15,6 leta).
Pandemija zmanjšala število vozil, ki gredo v razgradnjo
Na staranje voznega parka vpliva več dejavnikov. Med prvimi je upadanje števila registracij novih avtomobilov. V zadnjih dveh letih se je število zaradi težav z dobavami zmanjšalo. Globalno pomanjkanje polprevodnikov in težave v dobavnih verigah sta glavna dejavnika, zaradi katerih se povprečna starost vozil viša. Potrošniki svoje avtomobile zaradi pomanjkanja novih in rabljenih vozijo dlje. Težave z dobavami so po pisanju S&P Global zmanjšale število vozil, ki gredo v razgradnjo.
Staranje pospešujejo tudi višje cene
Na prodajo novih avtomobilov vplivajo tudi višje cene. Kot smo ugotovili v analizi trga, so se avtomobili v Sloveniji v zadnjih treh letih podražili za okoli 30 odstotkov. Slovenci se zato vse pogosteje odločajo za nekaj let stare rabljene avtomobile, ki vozni park pomladijo manj, kot bi jih nakup novega. Staranje parka je sicer povsem običajen pojav, s katerim se soočajo vse razvitejše države.
Staranje voznega parka je dvorezen meč. Na papirju je višja povprečna starost zaskrbljujoč podatek. To pomeni, da se ljudje vozijo v avtomobilih, ki so manj varni, manj varčni in izpolnjujejo manj stroge emisijske standarde. Po drugi strani je višja starost dokaz, da so avtomobili boljši in zanesljivejši, saj zdržijo dlje časa in prevozijo več kilometrov. Staranje je tudi posledica dejstva, da marsikdo, ki kupi nov avto, starega obdrži ali ga proda na trgu rabljenih avtomobilov. Le redki ob nakupu novega stari avtomobil odpeljejo na odpad.
Dokler stari avtomobili ne zapuščajo trga z izvozom ali razgradnjo, je staranje voznega parka v državah normalno. Problematično bi bilo staranje z manjšanjem števila registriranih avtomobilov na cestah. V Sloveniji je bilo ob koncu leta 2021 – to je trenutno najnovejši podatek – na cestah 1.189.457 osebnih avtomobilov, 96.795 tovornih vozil in 2.639 avtobusov. Število avtomobilov se vse od leta 1946 povečuje. Število se je zmanjšalo zgolj petkrat v zadnjih 75 letih. Izjema so bila leta 1949, 1950 in 1986 ter 2012 in 2013.
Več kot polovica avtomobilov starejša od deset let
V Sloveniji je na cestah 1.202.547 osebnih avtomobilov, kažejo podatki ACEA. Večina je starih več kot deset let. Sledijo avtomobili, ki so stari od šest do deset let. Takšnih je dobra četrtina oziroma 25,4 odstotka avtov. Dobra petina osebnih avtomobilov ima pet let ali manj. Številke še kažejo, da je število avtomobilov iz let 2020 in 2021 podpovprečno zaradi prej omenjenih posledic epidemije.
Povprečna starost lahkih gospodarskih vozil je bila v Sloveniji 9,9 leta, kar je pod povprečjem EU, ki je 12 let. Srednje težka in težka gospodarska vozila so v povprečju stara 9,7 leta. Povprečje EU je 14,2 leta. Slovenija se prav tako vozi s podpovprečno starimi avtobusi.