Aleš Skok, Cinkarna Celje: Dobiček bo morda dvakrat večji

Cinkarna Celje je minuli teden objavila poslovno poročilo za leto 2023. Poslovala je slabše kot leto prej, kar je vodstvo tudi pričakovalo in napovedalo, saj je njihova panoga močno odvisna od cikličnih gibanj v gradbeni panogi. Na podjetje vplivajo tudi cene energije in pritisk konkurence iz drugih delov sveta.

Zaradi višjih cen energije je evropska industrija manj konkurenčna od industrije v ZDA in Aziji, pravi predsednik uprave Aleš Skok. Čeprav so cene energije padle, so še vedno občutno višje kot pred energetsko krizo.

S predsednikom uprave Cinkarne Celje smo govorili tudi o dividendni politiki, naložbenih načrtih in razmerah v gradbeništvu. Cinkarna namreč proizvaja titanov dioksid, ki se kot barvilo uporablja v gradbenih materialih.

Cinkarna Celje je minuli teden objavila rezultate poslovanja v letu 2023. Kako komentirate poslovanje? Povedali ste, da je v skladu s pričakovanji.

Tako je. Že v drugi polovici leta 2022 smo zaznali ohlajanje trga in v načrtu za 2023 smo že predvideli manjše povpraševanje po titanovem dioksidu tako na svetovni ravni kot na našem glavnem trgu, v Evropski uniji.

Povpraševanje je padlo v vseh prodajnih segmentih, še posebno na področju barv za uporabo v gradbeništvu. V segmentu za domače mojstre (DIY – do it yourself) smo padec zaznali že leta 2022, na profesionalnem področju za prvo vgradnjo v gradbeništvu pa je prišlo do večjega padca v 2023.

Še posebno močen vpliv na padec povpraševanja po pigmentu, proizvedenem v Evropi, je imel velik cenovni pritisk kitajskih proizvajalcev na evropski trg. V letu 2023 se je v Evropi prodalo veliko kitajskega pigmenta, kitajski proizvajalci so tudi povečali tržni delež v Evropi.

Poleg tega smo bili evropski proizvajalci v letu 2023 pod pritiskom rasti stroškov, kar je bilo prav tako pričakovano, še posebej stroškov energije in energetsko bogatih surovin.

Cinkarna Celje

 

Tako smo leto končali s 176 milijoni prihodkov iz prodaje, kar je za več kot 20 odstotkov manj kot v letu 2022 in tudi 12 odstotkov manj od načrta za 2023. Nerevidirano poslovno poročilo trenutno kaže čisti dobiček v višini pet milijonov evrov in pol. Kar je nekoliko manj od načrta, v katerem smo predvideli 5,9 milijona evrov.

Vendar v tem nerevidiranem poročilu še ni upoštevana državna energetska pomoč, ki smo jo do zdaj prejeli za 6,1 milijona evrov. Čisti dobiček, če to državno pomoč obdržimo, bi lahko v revidiranem poročilu poskočil čez deset milijonov evrov. Kar je po naši oceni zelo dober rezultat v teh zgodovinsko neugodnih tržnih razmerah.

Omenili ste cene energije. Kakšne so vaše napovedi za prihodnost, se bodo cene še zniževale?

Cene energije so se že precej znižale glede na vrhove v letih 2022 tako na terminskih kot na promptnih trgih. Vendar so še vedno višje kot pred energetsko krizo. Predvsem na promptnih trgih so cene bistveno nižje, vendar proizvajalci kupujemo energijo za vsaj eno leto vnaprej. V posameznih primerih tudi tri leta vnaprej. Pri nakupih v lanskem letu za letošnje leto so cene seveda višje. Za del nakupov, ki jih opravimo na promptnih trgih, pa dosegamo nižje cene.

Ne glede na to predvidevamo, da bomo letos za energijo plačali bistveno manj kot lani. Iz tega vidika se nam bodo stroški zmanjšali, vendar bodo še vedno precej višji, kot so bili pred energetsko krizo. Cene energije so namreč še vedno približno dvakrat višje kot v povprečju v normalnih letih pred krizo. To velja tako za elektriko kot za plin.

Cene so torej padle vrhov, a so se ustalile na ravneh, ki so višje kot prej.

Tako je. Predvsem pa so cenovne ravni v Evropi višje od tistih v ZDA in Aziji, kar dela Evropo nekonkurenčno.

Kakšni so načrti poslovanja za letos?

Letos pričakujemo stabilizacijo razmer na trgu. Zaloge blaga pri kupcih in proizvajalcih so manjše. Zaprli so se kar trije obrati za proizvodnjo titanovega dioksida, dva v Evropi in eden v Aziji, kar bo zmanjšalo proizvodni pritisk na trg. Ena od multinacionalk se je finančno prestrukturirala. Kar zgolj priča o tem, kako kompleksne so bile lanske razmere. V zadnjih tednih so se cene barvila na azijskih trgih dvignile. Nekoliko so se povečali tudi prevozni stroški iz Azije v Evropo, kar pomeni, da je cena kitajskega barvila v Evropi nekoliko dražja.

EU vodi tudi protidampinški postopek glede kitajskih proizvajalcev titanovega dioksida. Več o tem postopku bomo vedeli proti koncu leta. A medtem se lahko EU odloči za kakšne začasne carinske tarife. Glede povpraševanja je ključno, kdaj se bo znižala inflacija in posledično obrestne mere. Potem pričakujemo postopno okrevanje povpraševanja, predvsem v gradbeništvu.

Za letos tako načrtujemo 186 milijonov evrov prihodkov od prodaje, torej več kot lani. In štiri milijone evrov čistega dobička, ker ne predvidevamo, da se bodo letos bistveno popravile cene.

V prejšnjem pogovoru ste dejali, da več optimizma pričakujete konec 2024 in v letu 2025.

Še vedno menimo tako. A je veliko odvisno tudi od geopolitičnih dogodkov, kot je kriza v Rdečem morju. Neka motnja lahko včasih na naše poslovanje vpliva pozitivno, včasih pa negativno. In seveda, če bi EU uvedla tarife, bi se znašli v popolnoma drugačnih tržnih razmerah. Te dogodke je težko napovedati in oceniti njihov vpliv, saj lahko tržne razmere postavijo na glavo.

Kitajska je pomemben dejavnik tako pri proizvodnji titanovega dioksida kot porabi v njihovi gradbeni industriji. Kako ocenjujete razmere na kitajskem nepremičninskem trgu, kjer poročamo o pretresih in stečajih nepremičninskih družb?

Trg se ureja in umirja zelo počasi. Že konec leta 2022 so bila pričakovanja, da bodo kitajski nepremičninski trg razmeroma hitro uredili, še posebej, ko so imenovali predsednika in nato v začetku 2023 še novo vlado. Ampak ta pričakovanja so se izjalovila in kitajska vlada ni korenito posegla v urejanje najbolj akutnih nepremičninskih težav. Razmere se urejajo zelo počasi in bistveno ne vplivajo na povpraševanje. Še ne vplivajo.

Ne glede na to pa analitiki v panogi pričakujejo, da se bodo v drugi polovici leta 2024 in v letu 2025 razmere v panogi za evropske proizvajalce izboljšale, tudi zaradi večjega povpraševanja na Kitajskem.

Kako ocenjujete nepremičninski oziroma gradbeni sektor v Sloveniji?

Slovenija je za nas zelo majhen trg. Ne vidim posebnih razlik v primerjavi z drugimi evropskimi trgi. Res je, da je bila morda lani Nemčija bolj prizadeta kot druge države, a je poslabšanje čutiti v večini evropskih držav. Ni pa zaznati kakšne večje krize. Na področju barv je še vedno relativno dobra potrošnja tudi v Sloveniji.

Kakšni so načrti z izplačilom dividend? Februarja ste izplačali 3,2 evra bruto dividende za delnico, kar je več, kot je predlagala uprava, saj so lastniki izglasovali višji znesek. Bi bila lahko letos izplačana še kakšna dividenda?

Naša politika izplačila dividend predvideva izplačilo 50 odstotkov čistega dobička predhodnega leta. Lani dividend za leto 2022 zaradi pridobitve državne pomoči nismo smeli izplačati in smo jo izplačali letos februarja za leto 2022. S tem smo dosegli okoli 13-odstotno dividendno donosnost. Kar je največ med vsemi borznimi družbami v Sloveniji in tudi znatno presega povprečno dividendno donosnost naših zahodnih konkurentov, ki kotirajo na borzi v New Yorku.

Urban Červek

 

Za dobiček v letu 2023 pa bomo skupščini predlagali, naj ga ne nameni za dividende, saj bi potem morali vrniti omenjeno državno pomoč. Uprava in nadzorni svet lahko predlagata izplačilo dividende iz dobička iz preteklih let. Ta možnost obstaja, o tem bomo govorili na aprilski seji nadzornega sveta.

V poročilu za 2023 ste navedli, da ste zmanjšali število zaposlenih za 33. Ali nameravate število zaposlenih zmanjševati tudi v prihodnje in ali imate težave pri pridobivanju novih sodelavcev?

Cinkarna že leta postopoma zmanjšuje število zaposlenih in s tem dviguje produktivnost. Zgolj tako lahko ohranjamo konkurenčnost. V zadnjem času smo se redno uvrščali med podjetja z najboljšimi finančnimi kazalniki v panogi.

V naslednjih letih nas čaka velika generacijska menjava, precej sodelavcev odhaja v pokoj, zato veliko pozornosti namenjamo zaposlovanju novih sodelavcev. Vedno imamo odprte razpise za določena delovna mesta. Veliko se ukvarjamo tudi z nasledstvom na ključnih delovnih mestih in nadgradnjo znanja, ki se mora prenašati iz generacije v generacijo. Gre za specifično znanje, lastno zgolj naši panogi.

To je kar velik izziv, sploh ker ni veliko mladih, ki študirajo za tehnične poklice. Zavedamo se, da ne bo šlo brez težav v naslednjih letih.

Katere naložbe načrtujete v prihodnje in koliko denarja boste zanje namenili?

V letu 2024 bomo vložili dobrih 18 milijonov evrov, lani smo slabih 20 milijonov. Še naprej bomo veliko vlagali v nadomeščanje opreme in v energetsko učinkovitost. Precej smo že vložili v sončne elektrarne, načrtujemo naložbo v proizvodnjo elektrike pri sežigu žvepla. Nastajajo namreč viški pare, ki jo bomo z generatorjem pretvorili v elektriko. Vlagali bomo tudi v druge elemente tako imenovanega zelenega prehoda, pri čemer bomo poskušali zmanjšati izpuste toplogrednih plinov.

Pripravljamo se na širjenje nekaterih delov proizvodnje. Če nam bo uspelo urediti infrastrukturne projekte, na primer dostop do rezervnega vira vode in odlaganje rdeče sadre. V tem primeru bo smotrna tudi širitev proizvodnje. Predpriprave že potekajo.

V začetku leta ste kupili delnice Cinkarne Celje. To je bil vaš prvi nakup, kupili ste 800 delnic. Nameravate nakupe nadaljevati?

Ne izključujem možnosti, da jih bom kupoval v prihodnjih letih in mesecih, a pri tem bom pazil na primerno razpršenost svojega portfelja.

Kako komentirate gibanje cene delnice? Na sedanji ravni je bila delnica že pred petimi leti. Vlagatelji v Cinkarno so torej poplačani skozi dividendne donose, in ne z rastjo cene delnice.

Takšno gibanje cene delnice je logično za našo panogo, ki je izrazito ciklična. Če nas primerjate s konkurenti, boste videli podoben vzorec gibanja cen delnic. Ko se cikel ohlaja, se seveda tudi cene delnic ustrezno prilagodijo, torej padejo. Pri čemer prihaja do zamika, evropski delniški trg sledi z zamikom ameriškemu, slovenski pa še nekoliko z zamikom evropskemu. Delnice naših konkurentov trenutno kotirajo celo pri nižjih količnikih P/E [razmerje med ceno delnice in dobičkom podjetja na delnico] in P/EBIDA [razmerje med ceno in denarnim tokom iz poslovanja na delnico] kot naše. Kar je značilnost bolj likvidnih trgov v časih ohlajanja. Obratno se zgodi takrat, ko je cikel na vrhu in so razmere odlične. Takrat delnice konkurentov kotirajo pri višjih kazalnikih kot naše delnice.

Naša delnica se ne sme primerjati s celotnim indeksom SBI TOP, saj smo edini v tem indeksu, ki smo v izrazito ciklični panogi. Nas je treba primerjati z našimi konkurenti. To so Chemurs, Kronos, Venator in Tronox, največje multinacionalke iz naše panoge. V primerjavi z njimi lahko vidite relativno uspešnost finančnih kazalnikov in cene delnice Cinkarne Celje.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar