Novi šef Neka: ‘Ne bom delal nobene revolucije, zadeve blizu popolnosti’

Edina jedrska elektrarna pri nas je le nekaj mesecev za tem, ko je bila njena življenjska doba podaljšana za 20 let do leta 2043, doživela prvo menjavo na vrhu družbe po 34 letih. Staneta Rožmana je na mestu predsednika uprave zamenjal Gorazd Pfeifer, ki v Nuklearni elektrarni Krško (Nek) dela že od leta 2000. Preden je prevzel najvišji položaj v družbi, k z elektriko ne oskrbuje le Slovenije, temveč tudi Hrvaško, je od leta 2017 skbel za varno in stabilno delovanje ter koordinacijo remontnih aktivnosti. Čeprav je pred njim zahtevna naloga, je prepričan, da je Nek po varnosti v svetovnem vrhu, primerljiv z na novo postavljenimi elektrarnami.

V času, ko vlada ponovno odpira vprašanje, ali zares potrebujemo drugi blok Neka, je v pogovoru za Bloomberg Adria poudaril, da mora država razpršiti vire proizvodnje elektrike. In čeprav mora biti odločitev o morebitnem drugem bloku sprejeta ob treznem premisleku, pravi, da prav dolgo s takšno potezo ne bi smeli čakati – čeprav je prepričan, da bi sedaj 40-letna elektrarna lahko delala tudi 80 let.

Pred dnevi ste prevzeli doslej najpomembnejšo funkcijo v vaši karieri, na mestu predsednika uprave krške nuklearke ste nasledili Staneta Rožmana, ki je elektrarno vodil več desetletij. Kako dolgo vas je pripravljal na to, koliko časa je potekala primopredaja?

Res je, prejšnje delovno mesto sem zapustil s koncem remonta leta 2022. Lahko rečem, da je od takrat dalje potekala aktivna primopredaja. A to se ni začelo lansko leto. Priprava na prevzem mandata namreč ni potekala samo teh nekaj mesecev, ampak je vse skupaj trajalo že nekaj let, vključevanje na različnih nivojih, tudi od vključevanja v mednarodne in znotrajdržavne stike. Da lahko prevzameš takšno funkcijo, gotovo traja več let.

Kateri je bil najpomembnejši nasvet, ki vam ga je dal vaš predhodnik?

Težko bi rekel, da mi je dal kakšen poseben nasvet. Od njega sem morda prevzel miselnost, da se v naši industirji nič ne dela na prvo žogo – in s tem se strinjam. Ne bom delal nobene revolucije, saj so stvari zelo dobro vpeljane. Seveda se časi spreminjajo, ampak mislim, da so zadeve res blizu popolnosti. Zato ne nameravam delati hitrejših ali velikih sprememb v nuklearki. 

V začetku leta je bila življenjska doba Neka podaljšana za 20 let, kar je pomembnen korak za elektrarno. Kako zahteven projekt je bil podaljšanje obratovanja? S tem se se ukvarjali več let, najbrž ni šlo le za birokratsko formalnost.

Res je, šlo je za zelo obsežen projekt, ki smo ga razdelili na štiri dele, z delom pa smo začeli že leta 2011, ko smo ocenili, da bo treba nadgraditi elektrarno – tako v smislu varnosti kot v smislu razpoložljivosti za proizvodnjo elektrike –, saj smo morali za podaljšanje življenjske dobre pridobiti tudi okoljevarstveno soglasje. Gre za zahteven projekt, vključno z čezmejno presojo. Letos smo dobili pravnomočno okoljevarstveno soglasje, da lahko to delamo. Z remontom smo končali projekt nadgradnje varnosti. Poleg tega nas zakonodaja zavezuje, da vsakih deset let opravimo t. i. periodični varnostni pregled, ki ravno poteka. To je že tretji takšen pregled, začel se je z novim letom, sedaj je v zaključni fazi. Uprava za jedrsko varnost Republike Slovenije naloži svojim institucijam, svojim pooblaščenim organizacijam, da preverijo, kaj v elektrarni mogoče manjka, kaj bi lahko izboljšali. Mi potem dobimo priporočila in odločbo, da lahko delamo še naslednjih deset let. Konec leta pričakujemo odločbo. To bomo delali vsakih deset let. Za podaljšanje smo si zastavili cilj, da rešimo tudi vprašanje odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Tu smo še na poti, ni še končano, ni pa vse v naših rokah.

Bloomberg Adria

Bi lahko čez 20 let še enkrat podaljšali življenjsko dobo naše edine jedrske elektrarne, če bo razvoj tehnologije to omogočal, ali bo takrat, pri 60 letih, že preveč zastarela za kaj takega?

To bi bilo mogoče, po svetu že lahko opazimo takšno mednarodno prakso. Tako v Združenih državah Amerike (ZDA) že lahko vidimo, da so regulatorni organi potrdili podaljšanje življenjske dobe jedrskih elektrarn na 80 let. Mi kot upravljalci ne odločamo o tem, koliko časa bo nuklearka delala, to je v rokah odločevalcev. Bomo pa kot upravljavci poskrbeli, da bo elektrarna v dobrem stanju in bomo sugerirali, da se to delovanje podaljša. Ker menimo in čutimo potrebo, da lahko pripeljemo elektrarno do te faze, da bo sposobna obratovati še naprej.

Pravite, da vprašanje skladiščenja odpadkov še ni rešeno. Zakaj to traja toliko časa in kje so trenutno shranjeni?

Odpadke imamo že ves čas delovanja shranjene in so pripravljeni na oddajo na stalno odlagališče. Tako na slovenski kot na hrvaški strani imamo za to zadolženi instituciji, a doslej očitno še nismo bili uspešni. In po meddržavni pogodbi med Hrvaško in Slovenijo bi se to moralo zgoditi med letoma 2023 in 2025, vendar se to ne bo zgodilo. Prvi možen datum, ko bi bilo skladišče v Sloveniji lahko zgrajeno, je leta 2027 – in šele takrat bomo lahko del odpadkov predali v skladišče. Kdaj se bo to zgodilo na hrvaški strani, pa tudi še ne vemo.

Slovenska in hrvaška stran sodelujeta tudi pri upravljanju, eden od članov uprave prihaja s Hrvaške. Kako ocenjujete sodelovanje med obema stranema? Gre za utečeno sodelovanje ali kdaj pride tudi do nesporazumov?

Doslej posebno velikih težav nisem opazil, tudi trenutno jih nimamo. Meddržavna pogodba o sodelovanju je dobra pripravljena, obe državi spoštujeta jasno napisana pravila, kako upravljati s podjetjem, vse pa poteka z dobro komunikacijo in s profesionalnim delom, tako da vedno dosežemo konsenz. Trenutno ne vidim večjih težav pri upravljanju elektrarne na tak način.

Bloomberg Adria

Prejšnji konec tedna je Nemčija ugasnila še zadnje jedrske elektrarne. Za tak korak so se odločili po nesreči v Fukušimi, ki je med ljudmi zasejala veliko strahu pred jedrsko energijo. Kako ocenjujete njihovo potezo in kako varna je naša jedrska elektrarna? Obstaja kakšen scenarij dogodkov, ki se ga bojite?

Mislim, da nemška pot ni popolnoma prava, saj ocenjujem, da so se prehitro odločili, pri tako pomembnih odločitvah pa se je treba trezno odločati, kako naprej. Ni me strah, da bi me kakšen scenarij ali dogodki vrgli iz tira. Kot rečeno, smo v zadnjih 12 letih, od leta 2011, pa tudi že prej, delali na tem, da Nek postane ena varnejših jedrskih elektrarn, mogoče ne le v evropskem merilu, celo na svetu. Imamo zelo dobre rezultate, kazalnik, ki nam še posebej veliko pomeni, je kazalnik t. i. verjetnosti poškodbe sredice za vse dogodke, ki se lahko zgodijo. Od internih dogodkov pa do poplav, požarov, potresov ...

Ne vidimo velikih tveganj in optimističen sem, da bo elektrarna tako dobro obratovala še naprej.

V lanski energetski krizi se je izkazal pomen zanesljive oskrbe z električno energijo, pri čemer je še posebej do izraza prišla jedrska energija. Kako je na vas vplivala kriza?

Mi smo krizo občutili na dva načina. Najprej je bila jasno izražena želja po zelo stabilnem obratovanju s strani tako naših lastikov kot tudi operaterjev, ki upravljajo s prenosnim omrežjem. Ta zadeva je bila za nas obvladljiva, čeprav smo imeli v tem času remont. Čutili smo določen pritisk, da se ga naredi dobro v prvo, kar je pri nas sicer že stalnica. Šlo je za zelo zahteven remont, ki smo ga podaljšali za šest dni. To je bil en vidik. A tudi mi se ne moremo izogniti finančnim posledicam energetske krize. Dražijo se materiali in storitve, tudi na mednarodnem področju, tu občutimo kar veliko razliko.  

Se je v tem pogledu podražilo tudi gorivo? Se čuti pritisk večjega povpraševanja iz Indije in Kitajske?

Zaenkrat bi rekel, da ne. Cena našega goriva, uranove rude, je relativno stabilna, ni tako podvržena inflaciji, kot so drugi energenti. Poleg tega imamo sklenjene dolgoročne pogodbe s prodajalci, tako da za nas na tem področju ni bilo pretresov.

Prav energetska kriza je na novo odprla široko razpravo o prihodnosti pridobivanja energije, tud jedrske, v okviru prehoda v zeleno družbo. Kje vi vidite prihodnost jedrske energije v slovenski družbi?

Izhajam iz energetskega inženeringa, kjer so nas učili, da je razpršenost proizvodnje pomembna. Zato sem še vedno prepričan, da je pomembno, da elektriko proizvajamo iz različnih virov. Ne smemo se zagledati le v en vir, ker je to strateško lahko zelo problematično. Toda glede na to, kaj smo naredili s podnebjem in odločitvijo, da se ločimo od naravnih virov, kot sta premog in nafta, za pridobivanje električne energije, sem prepričan, da je jedrska energija poleg obnovljivih virov edina možnost, ki jo imamo trenutno. V naslednjih 20 letih jo gotovo vidim kot enega od stebrov proizvodnje električne energije. Odločitve, kako naprej, ne moremo sprejeti z danes na jutri, 20 let pa je kar primerna doba, ko se je treba odločiti, kako naprej.

 

Tudi aktualna vlada si je vzela več časa za razmislek o morebitni gradnji drugega bloka. Ali vladni odločevalci o tem komunicirajo z vami, vas je kdo vas vprašal za mnenje – glede na to, da ste strokovnjak s tega področja?

Mi smo strokovnjaki, nismo pa odgovorni za sprejemanje odločitev o širjenju jedrske opcije. Smo seveda zainteresirani, da institucionalno organizacijo jedrske energije obdržimo. Ker to, da je Nemčija ustavila reaktorje, ni bila nedavna odločitev, sprejeta prejšnji teden. Za to so se odločili pred desetimi leti, poti nazaj pa ni. Če se danes odločimo, da se odpovemo jedrski energiji, bomo kasneje zelo težko znova vzpostavili institucionalno sfero, v kateri bomo lahko nadaljevali. Zato se je treba dolgoročno odločiti, ali bo jedrska energija ostala del slovenske strategije ali ne.

Vladni predstavniki naglas razmišljajo tudi o možnostih majhnih modularnih reaktorjev, a so ti za komercialno rabo še prveč v povojih. Bi z ustreznim razvojem tehnologije lahko ti nadomestili drugi blok Neka?

Mislim, da je to trenutno še premalo razvito. V jedrski tehnologiji velja pomembno pravilo, ki mu sledimo, ki pravi, da nismo poskusni zajčki tehnologije, ki še nima odkritih težav, zato sledimo preizkušenim tehnologijam. Mogoče me trenutno moti to, da so ti modularni rekatorji res še na nivoju, ko jih regulatorni organi, kot je pri nas uprava za jedrsko varnost, šele počasi licencirajo, pa še to le njihove tehnične lastnosti, nič še niso rekli o vključevanju v okoljo. Regulatorni organi o tem še niso obveščeni, še posebej ne pri nas. Tako da smo po mojem mnenju še precej daleč od dneva, ko bodo modularni reaktorji dejstvo, da bi se brez težav lahko odločali o njihovi uporabi. Kot edino možnost vidim preizkušeno tehnologijo, ki je podobna današnji, s še izboljšanim varnostnim vidikom.

V Krškem uporabljate ameriško tehnologijo, ki je v času, ko se je Nek gradil, veljala za najnaprednejšo. A zdi se, da jo druge države prehitevajo z razvojem.

Jedrska energija ni več le ameriška, ruska, kitajska, korjejska tehnologija … Danes govorimo o zmesi in sodelovanju ameriških korporacij s korejskimi, s kitajskimi. In govoriti, da so eni naprednejši od drugih, v okolju, v katerem vsi sodelujemo in ni tekmovalnosti, ni mogoče. Gre za industrijo, pri kateri je pomembno sodelovanje; tudi na področju novitet in gradnje mednarodne korporacije veliko sodelujejo.

Bloomberg Adria.

Če bi se odločili za drugi blok, ga ne bi bilo treba graditi z ameriško tehnologijo? Ali bi se lahko odločili za katero koli?

Tako je. Gre za znano tehnologijo upravljanja jedrskega reaktorja, stroka jo pozna. Prepričan sem, da bomo, če se bomo odločili za drugi blok, imeli t. i. tlačni raktor. Ta pa je lahko ameriški, kitajski, korejski … Ne glede na državo izdelave bi ga znali koristiti in upravljati.

Kdaj bo zadnji čas, da se odločimo o tem? Koliko se nam mudi?

Težko rečemo, kam bo zadeva šla, ampak glede na to, kako se se je dogajalo zadnjih nekaj let, mislim, da bo potrebnega še kar nekaj odločanja. A po drugi strani vemo, koliko časa potekajo postopki umeščanja v prostor – ti so dolgotrajni, ne sama gradnja. Tako da mislim, da bo treba čim prej stopiti skupaj in se odločiti, kako naprej.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar