Vojna na Bližnjem vzhodu zaradi vse večje zaskrbljenosti glede varnosti oskrbe in nestabilnosti cen fosilnih goriv znova postavlja energijo v središče pozornosti. V takšnih razmerah, kot izhaja iz letnega poročila Mednarodne agencije za obnovljivo energijo (IRENA), obnovljivi viri pridobivajo pomen kot sredstvo za vzpostavljanje odpornejših energetskih sistemov, manj izpostavljenih mednarodnim šokom.
V razmerah energetske nestabilnosti so obnovljivi viri domača, cenovno dostopna in hitro uvedljiva rešitev, povečanje njihovega deleža v nacionalnih energetskih sistemih pa lahko zmanjša izpostavljenost mednarodnim energetskim trgom, navaja poročilo.
V letu 2025 je skupna zmogljivost obnovljivih virov dosegla 5.149 gigavatov (GW), ob dodatnih 692 GW, kar pomeni letno rast v vrednosti 15,5 odstotka, kažejo podatki IRENA. Največjo rast je beležila sončna energija z dodatnimi 511 GW oziroma približno 75 odstotki celotne rasti obnovljivih virov, vetrna energija pa je dodala 159 GW. Skupaj sta sončna in vetrna energija zajemali 96,8 odstotka vseh novih obnovljivih zmogljivosti v preteklem letu.
"V času negotovosti obnovljivi viri v svoji rasti ostajajo dosledni in stabilni. To ne kaže le na tržno preferenco, temveč z vso jasnostjo potrjuje njihovo odpornost. Decentralizirani energetski sistem z večjim deležem obnovljivih virov in več udeleženci na trgu je strukturno bolj odporen. Države, ki so vlagale v energetski prehod, lažje prehajajo krize z manj gospodarske škode ter krepijo energetsko varnost, odpornost in konkurenčnost," je ob objavi poročila dejal generalni direktor IRENA Francesco La Camera.
Cene električne energije ne sledijo cenam plina
Pred štirimi leti, ko je Rusija začela invazijo na Ukrajino, je Evropa začela zmanjševati svojo odvisnost od ruskih energentov, kar je povzročilo močan porast cen plina in električne energije ter sprožilo dolgotrajen boj z inflacijo. Ta kriza je bila glavni sprožilec investicijskega razcveta, zlasti v sončno energijo.
Prav ta razcvet pa tudi je Evropo ob novi energetski krizi na Bližnjem vzhodu postavil v ugodnejši položaj. Cene električne energije so danes stabilnejše kot leta 2022 in ne sledijo več pospešeni rasti cen plina. Po zimskem obdobju proizvodnja iz sončnih elektrarn znova narašča, novi viri pa vse hitreje povečujejo svoj delež v elektroenergetskem omrežju.
"Zdaj spremljamo energetsko transformacijo v realnem času," pojasnjuje Jorge Martinez iz podjetja Nadara, ki proizvaja energijo iz obnovljivih virov. "Medtem ko geopolitične napetosti zvišujejo cene plina, večji delež sončne in druge obnovljive energije blaži udar."
"Sončna energija je znižala cene električne energije čez dan in s tem zmanjšala vpliv dražjih tehnologij na oblikovanje cene. Natančneje rečeno, obnovljivi viri skupaj z boljšo diverzifikacijo, nižjo porabo v določenih obdobjih in bolj fleksibilnim upravljanjem sistemov pomagajo, da se električna energija ne odzove tako dramatično na vsak šok na trgu plina," je za Bloomberg Businessweek Adria dejal Nikola Bitrak, generalni direktor podjetja Colenco in član Makedonskega združenja za sončno energijo – Solar Makedonija.
Po ocenah Rabobanka obnovljivi viri ne znižujejo le povprečnih cen električne energije, temveč tudi blažijo nenadne cenovne skoke. Brez njih in brez sezonskega upada povpraševanja bi bile cene električne energije v Evropi že zdaj približno za tretjino višje.
Markus Krebber, direktor podjetja RWE, poudarja, da obnovljivi viri zagotavljajo stabilnost, saj niso odvisni od uvoženih fosilnih goriv. "Če primerjamo različne države, je ena prednost jasno vidna – obnovljivi viri ostajajo neodvisni od teh nihanj," pravi.
Po besedah Bitraka ima močna rast naložb v fotonapetostne sisteme in druge vire zato velik pomen, saj zmanjšuje uvozno odvisnost od električne energije.
"Sončne elektrarne niso več simbolična naložba, temveč realen dejavnik večje odpornosti. Hkrati so številna industrijska in komercialna podjetja investirala v lastno proizvodnjo iz obnovljivih virov, zato so – čeprav niso popolnoma energetsko samozadostna – postala delno zaščitena. Model potrošnik-proizvajalec se širi in dobiva institucionalno podporo, kar je pomembna sprememba za prihodnjo strukturo porabe in proizvodnje," pojasnjuje.
Ali je trg v razmerah globalne nestabilnosti popolnoma varen?
Ne, trg ni popolnoma varen. Ponoči, ko proizvodnja sončne energije upade, lahko cene močno narastejo, v nekaterih državah dosežejo tudi trikratnik običajne ravni. Na Nizozemskem so na začetku konflikta presegle 400 evrov na megavatno uro, podobni skoki pa so bili zabeleženi tudi v Nemčiji.
To kaže, da je malo verjetno, da bodo cene električne energije tudi v prihodnje ostale '’pod nadzorom'’ zgolj zaradi sončne energije. Po Bitraku je sončna energija pomembna, vendar brez baznih virov ni dovolj.
"V naslednji fazi bodo vse večji pomen imeli shranjevanje energije, baterije, fleksibilnost omrežja in medsebojne povezave. Energetski sistem tako prehaja v zahtevnejšo fazo: ne gre več le za gradnjo novih obnovljivih zmogljivosti, temveč tudi za prilagajanje omrežja in delovanja sistema novemu energetskemu miksu," pravi.
Zelene naložbe se bodo nadaljevale in ostale uspešne
Nova kriza kaže, da bi morale biti zelene naložbe temeljni del vsakega portfelja. »Trenutno je jasno, da sedanje cene fosilnih goriv povečujejo njihove prihodke in presegajo donosnost zelenih naložb, vendar je to kratkoročno,« pravi Patrick J. Murphy, izvršni direktor geopolitične enote pri Hilco Global.
Tudi Helen Jewell, glavna direktorica za fundamentalne delnice pri BlackRock, poudarja, da je trenutno v ospredju energetska neodvisnost, zato bodo z njo povezane delnice "delovale zelo dobro".
"Energetska odpornost in neodvisnost sta nekaj, na kar lahko računamo v prihodnjih tednih," je povedala v intervjuju za Bloomberg TV. "Potreba po tem ostaja ključna, zato so naložbe v sektor trajnostne in čiste energije lahko "pomemben temelj vsakega portfelja".
Vendar bo naslednji val naložb drugačen od prvega, ki je bil predvsem usmerjen v hitro nameščanje novih zmogljivosti. Navdušenje se je nato nekoliko ohladilo, predvsem zaradi težav z omrežji, ki so lani v več državah povzročile celo kolaps energetskih sistemov. Poleg tega sta velik delež sončnih elektrarn in nizka diverzifikacija obnovljivih virov povzročila nizke cene električne energije v obdobjih visoke proizvodnje, kar je zmanjšalo privlačnost fotonapetostnih sistemov v primerjavi z drugimi viri. Nova kriza pa prinaša novo priložnost, kot meni Bitrak.
"Naslednji val bo vse bolj usmerjen v to, kako te zmogljivosti integrirati, uravnotežiti in narediti sistemsko koristne. To pomeni, da nova faza zelenih naložb ne bo več usmerjena le v več sončnih kapacitet, temveč v proces: sončna energija + shranjevanje + pametna omrežja + digitalizacija. V tem smislu so naslednji logični korak za industrijo naložbe v baterije in druge oblike fleksibilnosti. Baterije omogočajo uporabo lastne proizvodnje v urah, ko industrija dejansko potrebuje energijo, zmanjšujejo konično porabo, izboljšujejo upravljanje stroškov in povečujejo neodvisnost od omrežja," pojasnjuje.
Ali lahko višje obrestne mere in upočasnitev zelene agende ustavita zagon?
V pričakovanju nadaljnjih potez centralnih bank investicijska banka Jefferies vlagateljem sporoča, naj ne paničarijo in naj še naprej vlagajo v obnovljive vire.
Povečanje stroškov zadolževanja po začetku vojne v Ukrajini je bil še en razlog za upočasnitev naložb, vendar po mnenju analitikov, vlagateljev in upravljavcev skladov, ki jih je anketiral Bloomberg, danes obstajajo pomembne razlike v primerjavi z letom 2022. Obstajajo dokazi, da zelena podjetja krepijo bilance, uvajajo strožje standarde upravljanja tveganj in zahtevajo višje donose pred začetkom novih projektov.
Vpliv obrestnih mer bi lahko bil milejši kot leta 2022, kot meni Carol Laible, izvršna direktorica družbe Domini Impact Investments. "Obrestne mere bi lahko bile v letu 2026 nekoliko višje, vendar ne verjamem, da je to dovolj, da bi bistveno upočasnilo te projekte," je dejala.
"Dogajanje na Bližnjem vzhodu dejansko spodbuja nov investicijski cikel v obnovljivih virih," pravi Alex Monk, portfeljski upravljavec v ekipi za globalne vire pri Schroders. Razlog je, da morajo države znova razmisliti o energetski varnosti, zlasti ob stalni rasti povpraševanja po električni energiji.
ZDA po prihodu Trumpa in Evropska unija pod pritiskom višjih cen energentov sicer nekoliko popuščata pri izvajanju zelene agende, vendar po mnenju Bitraka ne gre za odmik, temveč za prilagoditev novim gospodarskim, geopolitičnim in tehničnim razmeram.
"Naložbe v omrežja morajo iti z roko v roki z naložbami v obnovljive vire. Nove transformatorske postaje, daljnovodi, medsebojne povezave, digitalizacija, pametna omrežja in možnost priključevanja novih zmogljivosti so ključni za naslednjo fazo. Tudi če bodo vlagatelji zaradi političnih signalov iz EU ali ZDA nekoliko previdnejši, fokus ne bo več le na proizvodnji, temveč vse bolj na projektih, ki prinašajo fleksibilnost, sistemsko vrednost in dolgoročno odpornost," pravi.
To je še zlasti pomembno z vidika stroškov. Po ocenah Odbora za podnebne spremembe Združenega kraljestva so stroški obnovljivih virov nižji od stroškov soočanja s cenovnimi šoki. Če bi se nadaljevalo zanašanje na fosilna goriva, bi se računi gospodinjstev do leta 2040 povečali za 59 odstotkov, medtem ko bi uspešna dekarbonizacija ta porast omejila na le štiri odstotke.
.webp){kind=icon}
