Kar 70-odstotni padec števila priključenih naprav, Maribor z največjimi ovirami

V prvih 11 mesecih 2025 je zanimanje za samooskrbo ostalo visoko: distribucije so prejele 4.401 vlog za soglasje, kar je skoraj petino več kot v enakem obdobju 2024 (3.677). Ob tem se je slika pri zavrnitvah izboljšala – zavrnjenih je bilo 902 vlog oziroma 19 odstotkov, medtem ko je bil delež zavrnitev leto prej 27-odstoten.

Najbolj zasedeno ostaja območje Elektro Maribor, kjer je delež zavrnitev še vedno najvišji (33-odstoten) in kjer je tudi največ primerov, ko so zavrnitve povezane s tehničnimi omejitvami (44 odstotkov). Elektro Ljubljana zaznava veliko povpraševanje (tako po vlogah kot po priključeni moči), hkrati pa močno izstopa po deležu soglasij s hranilnikom, kar kaže na prilagajanje razmeram na omrežju. 

Ključna razlika pa je pri dejanskih priključitvah: v 2025 je bilo priključenih 4.296 naprav s skupno močjo 67,9 megavatne ure, medtem ko je bilo v 2024 v enakem obdobju priključenih 13.689 naprav in kar 176 megavatnih ur. To pomeni približno 70 odstotkov manj priključenih naprav in 60 odstotkov manj nove moči. 

Lani zavrnjenih skoraj petina soglasij

Distribucijska podjetja so v obravnavanem obdobju prejela 4.401 vlogo za izdajo soglasja za priključitev samooskrbne naprave. Izdala so 3.744 soglasij, zavrnila pa 902 vlog, kar pomeni 19-odstotni delež zavrnitev, kažejo podatki sistemskega operaterja SODO.

Razlike med regijami so velike. Najbolj izstopa območje Elektro Maribor, kjer je bilo zavrnjenih 585 vlog, delež zavrnitev pa dosega 33 odstotkov – daleč največ med vsemi območji. Sledita Elektro Ljubljana s 163 zavrnjenimi vlogami in 14 odstotkov zavrnitev ter Elektro Celje s 130 zavrnjenimi vlogami in 12 odstotkov zavrnitev. Na drugi strani sta Elektro Gorenjska in Elektro Primorska z vidika deleža zavrnitev bistveno ugodnejša.

Tretjina zavrnitev zaradi tehničnih omejitev

Tabela kaže, da zavrnitve niso le vprašanje interesa, temveč predvsem tehničnih omejitev. Skupno je delež zavrnjenih vlog zaradi tehničnih omejitev ali omejitve delovne moči (ali z obratovalno omejitvijo) skoraj tretjinski glede na število vlog, ki jih je distribucija obravnavala in zaključila.

Tudi tu najbolj izstopa Elektro Maribor, kjer ta delež doseže 44 odstotkov, kar potrjuje, da so tam omrežne kapacitete najbolj zasedene. Pri Elektro Ljubljani je ta delež 26-odstoten, pri Elektro Celju 20-odstoten, pri Elektro Gorenjski 9-odstoten, pri Elektro Primorski pa 35-odstoten – kar nakazuje, da so kljub nizkemu deležu zavrnitev na Primorskem omrežne omejitve v določenih delih območja vseeno pomemben faktor.

Širjenje samooskrbe v režim kompromisov: soglasja se izdajo, a z omejitvijo

Skupno je bilo izdanih 331 soglasij za samooskrbo z omejitvijo delovne moči. Največ jih je na območju Elektro Maribor (215), sledijo Elektro Celje (51), Elektro Primorska (29), Elektro Ljubljana (21) in Elektro Gorenjska (15).
Poleg tega je bilo izdanih 226 soglasij za samooskrbo s hranilnikom (z obratovalno omejitvijo po pravilniku). Največ jih je na območju Elektro Ljubljana (121), medtem ko jih pri Elektro Gorenjska in pri Elektro Maribor tako rekoč ni.

Podatki tako nakazujejo, da se tam, kjer je pritisk na omrežje večji ali kjer se želi priključitev izpeljati bolj 'mehko', del rešitev preusmerja na hranilnike in operativne omejitve. Na drugi strani tabela prikazuje dejansko izvedbo priključitev: v obdobju je bilo na distribucijski sistem priključenih 4.296 samooskrbnih naprav, skupna priključna moč pa je dosegla okoli 67,9 megavatne ure.

Največ moči sta prispevali:

Elektro Ljubljana: 19.140 kW (1.030 priključenih naprav)
Elektro Maribor: 18.516 kW (1.112 priključenih naprav)

Če pogledamo povprečje na ravni države, to pomeni približno 15,8 kilovatne ure na priključeno napravo. Med območji so razlike opazne: Ljubljana izstopa z večjo povprečno močjo na priključitev, medtem ko je v Celju in deloma Gorenjski/Primorski ta nižja, kar lahko odraža strukturo odjemalcev in lokalne omejitve.

Souporaba elektrike od julija 2026

Novela Zakona o oskrbi z električno energijo uvaja možnost, da elektriko iz sončne elektrarne 'deliš' z drugo osebo, tudi če ta živi drugje - souporaba velja po vsej Sloveniji. Ideja je preprosta: če imaš elektrarno in proizvaja več, kot porabiš, lahko del tega viška nameniš družinskemu članu, prijatelju ali partnerju pri skupni naložbi in s tem znižaš njegov račun za elektriko. Souporaba bo mogoča od julija 2026, ko naj bi bile pripravljene tehnične rešitve za obračun.

Souporaba bo temeljila na 15-minutnem merjenju: v vsakem 15-minutnem intervalu se bo preverilo, koliko elektrike je vaša elektrarna oddala v omrežje, in dogovorjeni delež te oddaje se bo priznal prejemniku (ali več prejemnikom). Pomembno: če v določenem intervalu elektrarna ne oddaja nič, se nima kaj deliti. Souporaba vpliva na obračun dobavljene energije (koliko elektrike ti dobavitelj zaračuna), ne pa na omrežnino - omrežnina se še vedno obračuna glede na dejanski odjem na posameznem merilnem mestu.

Souporaba bo praviloma odprta za končne odjemalce v Sloveniji (z omejitvami za velika podjetja) in se bo urejala s pogodbo ali prek posebne pravne oblike. Zlasti zanimivo je, da souporaba velja tudi za lastnike sončnih elektrarn v režimu letnega netiranja, vendar z omejitvijo: tak odjemalec lahko del svoje oddane elektrike odstopi drugim, ne more pa si s souporabo razširiti netiranja še na drugo lokacijo.