Črni petek se je morda začel v ZDA, danes globalni nakupovalni dogodek pa je povsem zaživel tudi v Evropi. Raziskave kažejo, da je kljub geopolitičnim napetostim in rastočim življenjskim stroškom razpoloženje evropskih potrošnikov še vedno presenetljivo stabilno.
Anketa PwC med deset tisoč Evropejci je pokazala, da skoraj dve tretjini načrtujeta nakup vsaj enega izdelka na vikend Črnega petka (v izvirniku Black Friday) in kibernetski ponedeljek (Cyber Monday), s povprečno porabo 268 evrov. Štirinajst odstotkov vprašanih načrtuje porabo vsaj 500 evrov, kar pove dovolj o tem, kako globoko se je ta trend ukoreninil na stari celini.
A medtem ko številni kupci z užitkom polnijo košarice, se v ozadju odvija zgodba, ki ni ne glamurozna ne razburljiva. Po analizi organizacije Transport & Environment iz leta 2022 so tovornjaki, ki prevažajo pakete, kupljene med Črnim petkom, povzročili približno 1,2 milijona ton CO₂, kar je 94 odstotkov več kot v običajnem tednu. Če upoštevamo rast spletne prodaje in vse večja pričakovanja kupcev, da njihov paket prispe dan po nakupu ali celo isti dan, so emisije iz transporta le majhen del okoljskega odtisa te nakupovalne mrzlice.
Kaj se skriva za znižanji na Črni petek
Pravzaprav celoten Črni petek temelji na iluziji varčevanja. Organizacija Which? je v svoji raziskavi ugotovila, da je bilo devet od desetih znižanih izdelkov na Črni petek dejansko cenejših ali vsaj enako dragih tudi med letom. Številne trgovine redno dvignejo cene naprav ali oblačil tedne pred akcijo, da bi se kasneje zdelo, da so jih močno znižale. Potrošniki, pod pritiskom množičnih reklamnih kampanj in časovno omejenih ponudb, pogosto kupujejo impulzivno, le da kasneje ugotovijo, da so nasedli triku. Ni naključje, da več kot polovica kupcev kasneje obžaluje vsaj en nakup, opravljen med Črnim petkom.
Takrat nastopi nov problem – plaz vračil. V dneh po Črnem petku se število vrnjenih izdelkov poveča tudi do 143 odstotkov. Vsako vračilo pomeni nove dostave, dodatno porabo energije, ponovno pakiranje ali čiščenje izdelkov, prepogosto pa tudi uničenje artiklov, ki jih ni več mogoče prodati kot nove. V ZDA so emisije, povezane z vračili, primerljive s tremi milijoni avtomobilov na cesti. Ko upoštevamo, da posamezne blagovne znamke preprosto sežgejo ali zavržejo vrnjene izdelke, ker je to ceneje kot jih znova dati v prodajo, je jasno, da se Črni petek spreminja v začarani krog proizvodnje in odpadkov.
Kupci letos načrtujejo v povprečju 268 evrov porabe med Black Friday vikendom in kibernetskim ponedeljkom. Foto: Bloomberg
Ni problematično le vračilo blaga. Izdelki, kupljeni v tednu Črnega petka, imajo v povprečju krajšo življenjsko dobo. Študije kažejo, da kar 80 odstotkov izdelkov, kupljenih med akcijami Črnega petka, konča med odpadki že po nekaj uporabah. To je še posebej opazno pri poceni elektroniki, modnih dodatkih in gospodinjskih pripomočkih. Tudi kadar jih kupci ne vrnejo, jim vrednost hitro upade ali prenehajo delovati, kar vodi v nov krog nakupov in še en kos odpadka na odlagališču. Simbolično so ljudje leta 2022 zavrgli 5,3 milijarde mobilnih telefonov, pri čemer velika večina ni bila reciklirana, čeprav vsebujejo plemenite kovine in materiale, ki jih je mogoče ponovno uporabiti.
Dostave predstavljajo dodatno obremenitev. Analize kažejo, da med obdobjem Črnega petka prihaja do opaznega porasta emisij v mestih, predvsem zaradi velikega povečanja števila dostavnih vozil na cestah. V Združenem kraljestvu so dostave, povezane z vikendom Črnega petka, povzročile enako količino toplogrednih plinov kot 435 povratnih letov med Londonom in New Yorkom. Ko upoštevamo višje ravni dušikovega dioksida, drobnih delcev in dodatne prometne zastoje, postane jasno, da Črni petek ne obremenjuje le gospodarstva, temveč tudi mestni zrak.
Embalaža je posebna zgodba. Leta 2024 je bilo med obdobjem Črnega petka ustvarjenih več kot 700.000 ton kartonskih in plastičnih odpadkov. Plastične vrečke, folije in zaščitni materiali so pogosto za enkratno uporabo in jih je težko reciklirati. WWF je ugotovil, da ima interakcija s plastiko negativen vpliv na 88 odstotkov preučevanih vrst, mikroplastika pa je danes prisotna v krvi, pljučih in posteljici ljudi. Ko kupimo majhen pripomoček, ovit v tri plasti plastične embalaže in ogromen kartonski zaboj, kupimo tudi težavo, ki bo trajala desetletja.
Za proizvodnjo stojijo tudi človeške zgodbe, ki jih redko povezujemo s Črnim petkom. Ogromne količine poceni izdelkov zahtevajo poceni delovno silo, številni delavci v tekstilnih in elektronskih obratih po svetu pa še vedno prejemajo plače, ki so daleč pod zneski, ki bi jim omogočili dostojno življenje. Med obdobjem Črnega petka se obremenitev poveča, delovni pogoji pa se še dodatno poslabšajo.
Kar 80 odstotkov artiklov, kupljenih med Black Friday akcijami, konča na odpadu po le nekaj uporabah. Foto: Bloomberg
Black Friday in trajnost
Postavlja se vprašanje, ali je Črni petek sploh lahko trajnosten? Verjetno ne v klasičnem smislu, vendar lahko postane manj problematičen. V zadnjih letih so se začeli pojavljati gibanja in blagovne znamke, ki poskušajo ponuditi alternativo. Green Friday spodbuja bojkot nakupovanja in vračanje naravi, Blue Friday pa podpira donacije za čiščenje oceanov. Blagovne znamke, kot so Patagonia, The Ordinary ali Freitag, zapirajo trgovine ter ponujajo popravila ali izposojo namesto popustov. Tudi velike družbe uvajajo programe vračila in recikliranja starih izdelkov, s čimer vsaj delno omilijo negativni vpliv nakupovalne mrzlice.
Če že kupujemo, lahko to počnemo bolj premišljeno. Bolj trajnosten nakup ne pomeni odpovedovanja vsemu, temveč spremembo pristopa. Najboljši način za zmanjšanje vpliva je izogibanje izdelkom, ki se najpogosteje vračajo - obleka in tehnologija - razen če smo popolnoma prepričani, da jih bomo obdržali. Kakovost bi morala biti vedno pomembnejša od količine, saj izdelki, ki trajajo več let, ustvarijo precej manjši okoljski odtis kot tisti, ki razpadejo po nekaj mesecih. Smiselno je razmisliti tudi o nakupu pri lokalnih trgovinah ali manjših proizvajalcih. Pogosto gre za kakovostnejše izdelke, krajšo dostavno verigo in manj embalaže.
Premišljen izbor preprečuje vračila in nepotrebne odpadke. Foto: Bloomberg
Vse več blagovnih znamk danes ponuja pregledne informacije o proizvodnji in materialih, zato je podpora takim proizvajalcem eden najlažjih načinov za spodbujanje resničnih sprememb v industriji.
Pozorni velja biti tudi na certifikate, ki zagotavljajo, da so materiali organski, netoksični ali odgovorno proizvedeni. Takšne oznake niso le okras, temveč potrditev, da izdelek izpolnjuje visoke standarde varnosti in trajnosti. In nenazadnje: embalaža je pogosto prvi odpadek, ki ga ustvarimo, zato bo izbira izdelkov z minimalno, reciklirano ali kompostabilno embalažo na dolgi rok naredila veliko razliko.
Črni petek verjetno ne bo izginil, vendar se lahko način, kako sodelujemo v njem, močno spremeni. Če potrošniki kupujejo premišljeno, če blagovne znamke uvajajo trajnostnejše prakse in če mesta najdejo načine za zmanjšanje emisij pri dostavah, je mogoče, da bo ta "največji nakupovalni dan v letu" nekega dne izgubil svoj uničujoč vpliv na okolje. Do takrat je vsaka odločitev, ki jo sprejmemo kot posamezniki – tudi tista o enem samem nakupu – pomembnejša, kot si mislimo.
.webp){kind=icon}
