Luči, hrana, darila … to je le del tradicije, brez katere si mnogi decembra in praznikov sploh ne morejo predstavljati. A čeprav pri večini ljudi takšno praznično vzdušje vzbuja lepe spomine in navdušenje, je resničnost takšna, da se za njim skriva resno okoljsko breme, o katerem redko razmišljamo. V le nekaj tednih vsako leto proizvedemo ogromne količine odpadkov, porabimo več energije in izpustimo več škodljivih emisij kot v katerem koli drugem delu leta – vse pod pretvezo praznikov.
Dva sta ključna razloga, zakaj je praznično obdobje slabo za okolje: prvi je povečan promet, ki najbolj prispeva k nastanku emisij CO₂, drugi pa bistveno večje količine odpadkov, ki jih ustvarjamo s hrano in darili. Po podatkih Evropske komisije vsak izmed nas v času praznikov v povprečju ustvari dodatnih 650 kilogramov emisij ogljikovega dioksida (CO₂) in za 30 odstotkov več odpadkov.
Kljub vsemu pa to ne pomeni, da v praznikih ne bi smeli uživati, temveč da se moramo zavedati, s čim okolju najbolj škodujemo, in poiskati načine, kako to škodo zmanjšati.
Preberi še
Prelomljene obljube: kako je Evropa pozabila na podnebne zaveze
Pred le nekaj leti so evropske vlade in podjetja govorili o zeleni tranziciji kot o poslanstvu brez alternative.
27.11.2025
V nečloveških pogojih preizkušajo meje človeškega telesa
Ekstremne vročine vsako leto terjajo več življenj kot orkani, potresi in poplave skupaj.
06.09.2025
Ob pospešenem segrevanju planeta korporacije opuščajo okoljske obljube
Klimatske ambicije popustijo, ko postanejo predrage. Mnoga podjetja obupajo, preden so sploh kaj resnega začela.
29.06.2025
Dan Zemlje – kako z majhnimi koraki sprožiti veliko spremembo
Dan Zemlje obeležujemo vsako leto 22. aprila.
22.04.2025
Razkrivamo posledice plavajočih sončnih elektrarn
Znanstveniki preučujejo, kako sončni paneli vplivajo na vodne ekosisteme.
22.02.2025
Presenetljivo donosen posel recikliranih e-odpadkov
Podjetniki v Nigeriji in drugod služijo z razstavljanjem elektronskih naprav in pošiljanjem dragocenih kovin nazaj v razviti svet.
07.01.2025
S čim najbolj škodimo oko?
Nastajanje dodatnih odpadkov je eden glavnih okoljskih problemov, povezanih s prazniki. Odpadke ustvarjamo na tri načine: z nakupovanjem nepotrebnih daril, z embalažo, v kateri so zapakirana, ter z dodatnim okraševanjem vsakega izmed njih. Pomislite samo, koliko plastike, tekstila in neuporabnih predmetov se skriva v paketih pod božičnimi drevesci – stvari, ki bodo kmalu postale odpadki, prav tako kot darilni papir, trakovi, vrečke in škatle, ki po božiču polnijo koše za smeti.
Koliko odpadkov nastane v prazničnem obdobju, kažejo podatki, po katerih se v Združenem kraljestvu vsako leto porabi 367 tisoč kilometrov zavijalnega papirja, količina kartona, uporabljenega za pakiranje konzol PlayStation, Nintendo in Xbox, pa pokrije površino, večjo od mesta London. Poleg tega se zavrže okoli osem milijonov pravih božičnih dreves.
Hkrati se v ZDA vsako leto proda do 30 milijonov pravih božičnih dreves. Čeprav približno 45 odstotkov Američanov daje prednost umetnim drevesom, ki jih je mogoče ponovno uporabiti, je treba upoštevati, da imajo tudi materiali, iz katerih so izdelana, negativen vpliv na okolje, saj potrebujejo tisoče let, da se po odložitvi na odlagališča odpadkov razgradijo.
Nizu slabih statističnih podatkov velja dodati še to, da Britanci v božičnem času porabijo 189 milijonov baterij, sedem milijonov pa jih zavržejo, hkrati pa naj bi po podatkih britanskega podjetja GWP Group kar devet milijonov igrač, kupljenih za božič, končalo na odlagališčih.
K temu dodatno prispeva spletno nakupovanje, katerega priljubljenost nenehno raste. Leta 2025 so potrošniki samo na črni petek porabili približno deset odstotkov več kot leto prej, največja težava pa je, da se pri spletnih nakupih vrne večji delež izdelkov kot pri nakupih v fizičnih trgovinah. Postopek vračila blaga znatno povečuje emisije CO₂, pri čemer velja dodati, da številni vrnjeni izdelki (okoli 80 odstotkov), zlasti oblačila, na koncu pristanejo na odlagališčih namesto pri drugem kupcu. Poleg tega spletno nakupovanje ustvari kar 4,8-krat več embalažnih odpadkov kot nakupovanje v trgovinah.
Zanimivo je tudi, da po podatkih britanske Royal Mail v Združenem kraljestvu v božičnem času vsaka oseba v povprečju pošlje okoli 16 božičnih voščilnic, od katerih se jih približno 30 tisoč ton na koncu zavrže. Po nekaterih virih bi količina materiala za voščilnice in njihovo embalažo, uporabljena v božičnem obdobju, lahko kar 260 tisočkrat prekrila Big Ben
V ZDA se vsako leto proda do 30 milijonov pravih božičnih dreves | Bloomberg
Med odpadki pogosto konča tudi hrana, brez katere si prazničnih miz sploh ne znamo predstavljati. A pri vsem tem očitno nenehno pretiravamo, saj praznični obroki pogosto privedejo do velike količine ostankov, ki jih na koncu nihče ne poje. Podatki vodilnega britanskega podjetja za ravnanje z odpadki tako kažejo, da se v Združenem kraljestvu za božič zavrže 263 tisoč puranov in 7,5 milijona pit iz mletega mesa, medtem ko se v času praznikov skupno ustvari kar 30 odstotkov več odpadkov v primerjavi s preostankom leta.
Božična potovanja
Poleg odpadkov največje onesnaženje v času praznikov povzročajo potovanja. Večina ljudi v tem obdobju potuje k družinam ali pa izkoristi priložnost za turistične obiske drugih mest in držav, pri tem pa pogosto spregleda, da je prav promet eden glavnih virov emisij ogljikovega dioksida med prazniki.
Med odpadki pogosto konča tudi hrana | Depositphotos
Potovanja na velike razdalje se močno povečajo od konca novembra, še posebej pa v tednih okoli božiča in novega leta. Ocenjuje se, da je v praznični sezoni leta 2025 potovalo 81,8 milijona ljudi, kar je več kot v preteklih letih.
Možne alternative
Čeprav je jasno, da za večino ljudi odpoved prazničnemu potovanju ni realna rešitev za zmanjšanje negativnega vpliva na okolje, je pomembno razmisliti o načinih potovanja, ki manj onesnažujejo. Številni strokovnjaki tako priporočajo potovanja z vlakom, saj ta na osebo in prevoženi kilometer povzročijo približno 80 odstotkov manj ogljičnih emisij kot letalski promet.
A alternativne rešitve, ki so manj škodljive za okolje, obstajajo v skoraj vseh primerih. Na primer pri odpadkih, ki nastajajo zaradi zavijanja daril, bi bila pozitivna sprememba vidna že, če bi darila namesto v nov zavijalni papir zavijali v reciklirane ali naravne materiale. Prav tako bi morali hrano shranjevati premišljeno in v količinah, ki jih bomo dejansko pojedli, kupljena darila pa nadomestiti z doma narejenimi, naravnimi in uporabnimi darili, medtem ko pri božičnih drevescih obstajajo možnosti izposoje ali lastne zasaditve.
Zagotovo je, da skrb za okolje ne bi smela uničiti prazničnega vzdušja, morda pa bi morali bolj paziti, da ne spodbujamo ravno nasprotnega scenarija.