ESG poročila segajo vse do izbire pisarn

Emonika – 350 milijonov evrov, Vilharia – okoli 100 milijonov evrov, Westlink Campus – 50 milijonov. V Ljubljani bodo v naslednjih letih zrastle vsaj tri večje poslovne stavbe s trajnostnimi certifikati v (trenutni) skupni investicijski vrednosti do okoli pol milijarde evrov.

Zanimanje za tovrstne poslovne stavbe je precejšnje. Ne zgolj zaradi njihovega atraktivnega videza in lokacije, ki je v mestnem jedru, Westlink Campus pa v eni najbolj priljubljenih, dostopnih in zanimivih ljubljanskih četrti – Šiški, ampak tudi zaradi ESG poročil. 

Kot smo že pojasnili v posebni oddaji Green Vision, je certificiranje trajnostne gradnje stalna praksa v tujini, ob zahtevi po ESG poročanju pa eden od načinov, da podjetja, ki so najemniki, ozelenijo svoja poročila. Investitorji preko trajnostnih projektov v investicijskem portfelju prihajajo do enakih učinkov.

Westlink Campusu, ki se je s certifikatom DGNB pridružil projektom trajnostne gradnje, je naložba družbe Ržišnik Perc. Cene poslovnih prostorov, ki jih bodo najemniki lahko naselili julija 2026, se bodo gibale med 18 do 20 evrov na kvadratni meter. "Pomembno je razumeti, da bodo ti novi objekti nekoliko ali celo bistveno znižali obratovalne stroške. Z maksimalno optimizacijo teh prostorov bo na koncu najemnik prišel do bolj ugodnega paketa. Razporeditev denarja bo nekoliko drugačna. Zeleno certificiranje pač stane," je v studiu Bloomberg Adrie povedal Gregor Rožman, direktor podjetja Ržišnik Perc.

Kot je pojasnil, se več kot polovica povpraševanja "ne začne z vprašanjem, kolikšna je cena, ampak s tem, kakšni so elementi, ki jih v kontekstu zelenega prehoda in ESG agende ponujate kot najemodajalec." Zato se Rožman strinja, da bomo v prihodnjih letih videli velike premike oziroma selitve poslovnih prostorov iz starih v nove zelene stavbe.

"Upam si trditi, da se bo v naslednjih treh do petih letih zgodil premik velikosti okoli pol milijona kvadratnih metrov," predvideva Rožman, kar pa odpira nova vprašanja o namembnosti poslovnih prostorov, ki se jih zapušča. Ob trendu dela od doma, trend prehoda v energetsko bolj učinkovite in trajnostno grajene prostore, ki to izkazujejo s certifikati dodatno pritiska na segment poslovnih nepremičnin.  

Rožman zato meni, da bo potreben pogovor stroke o tem, kako revitalizirati poslovne stavbe, ki jih zaradi visokih stroškov ne bo mogoče "spremeniti" v povsem trajnostne. Ključno vprašanje pri tem bo, kako jim zamenjati namembnost.

Na globalni ravni je po besedah sogovornika veliko primerov stavb, ki so popolnoma zamenjale namensko rabo – skladišča, ki so postala trgovine, industrijski prostori, ki so postali skladišča itd. Tudi v Sloveniji poznamo podobne primere. V Trbovljah je bila Vila Barbara zgrajena v obnovljenih poslovnih prostorih nekdanjega rudnika, trenutno pa poteka podoben projekt gradnje stanovanj v Ekonomski šoli Murska Sobota. 

V družbi Ržišnik Perc pravijo, da jih zanimajo predvsem takšne vrste revitalizacij, ki bi lahko zelo prispevali k rešitvi drugega družbenega problema v Ljubljani - transformacija poslovnih površin v stanovanjske površine.

Tovrstni projekti zahtevajo široko debato med investitorji, lastniki stavb, stroko in lokalno skupnostjo, ki usmerja urbanizacijo. Vprašanje o tem smo že zastavili tudi sekretarju ministrstva za solidarno prihodnost Klemnu Ploštajnerju, ki načrtuje velike investicije v javna najemna stanovanja. Kot je izpostavil v pogovoru za našo televizijo, je razmislek o takšnih revitalizacijah vsekakor smiselen, a v tej fazi bo ministrstvo vlagalo v aktivacijo zemljišč, ki so že v javni lasti.

Vse pogovore v celoti lahko poslušate v priloženih videih. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar