Implementacija zelenih praks in transparentno poročanje o trajnostnem razvoju ne samo izpolnjuje regulativne zahteve, ampak tudi pozitivno vpliva na finančno uspešnost podjetij. "Zavedanja slovenskih podjetij se povečuje, zdaj v zelene projekte vlagata vsaj dve tretjini vseh," je na dogodku Zelena prihodnost Slovenije povedal Simon Savšek, vodja pisarne Evropske investicijske banke (EIB) v Sloveniji.
Kot je poudaril, sta bili Slovenija in Danska edini anketirani državi, ki na prvo mesto med tveganji postavljata okoljsko degradacijo. "Tretjina podjetij še vedno vidi zeleni prehod kot tveganje, ne kot priložnost," je poudaril Savšek. Kot sicer slišijo od podjetnikov, bodo imela podjetja v prihodnosti največje težave pri iskanju usposobljenih kadrov.
Preberi še
Obnovljivi viri energije: Trg korporativnih pogodb še v povojih
Korporativne pogodbe počasi pridobivajo osrednjo vlogo pri razvoju obnovljivih virov energije.
23.05.2024
Če prodajate 'zeleno', boste morali to podkrepiti z dokazi
Zgodovina poročanja o okolju, družbenih in ekonomskih vprašanjih (ESG) sega v prejšnje stoletje.
06.06.2024
Nova doba energetike: 'Odklopijo nas lahko z enim klikom'
Poudarki konference Bloomberg Adria Green Future Summit.
11.06.2024
Razlog za rast vetrne in sončne energije: Nizka cena in visok donos
Analitik Bloomberg Adria Matteo Mošnja o industriji obnovljivih virov energije v regiji.
11.06.2024
Po besedah Katarine Kresal, članice uprave v podjetju Andersen Global, v Sloveniji še vedno pogrešamo primeren in jasen zakonodajni okvir. Ta je po njenih besedah nujen. "V Sloveniji zaostajamo tudi z implementacijo evropskih direktiv," je dodala Kresal.
"Podjetja pri zelenem prehodu vedno vidijo stroške in birokracijo," je poudarila Katarina Kresal, Andersen Global.
Po besedah Kresal med podjetniki opaža pomanjkanje znanja in zavedanja o okoljski problematiki. "Zelene projekte morajo v podjetju voditi od vrha navzdol, to ni naloga za službo za odnose z javnostjo," je ponazorila Kresal.
Kresal je govorila tudi o poročanju glede meril ESG. "Mnogi ne vedo, da čeprav ne bodo neposredno zavezani k poročanju o trajnosti, pa bodo morali prilagoditi poslovanja, tudi če so samo v dobaviteljski verigi večjega podjetja," je pojasnila Kresal. O doseganju ESG meril morajo torej razmišljati tudi najmanjša podjetja v dobaviteljski verigi.
"Podjetja, ki proizvajajo izven EU, se ne zavedajo, da bodo morala biti zelo osredotočena na to, kako poteka proizvodnja izdelkov, ki jih dobavljajo evropskim partnerjem," je poudarila Kresal. V tem času podjetja po njenih besedah na merila ESG gledajo kot na dodatno oviro in strošek, a dolgoročno bodo pozitivno vplivala na poslovanje. "Tudi če podjetja še niso zavezana poročanju ESG, bi se morala začeti prilagajati," je prepričana Kresal.
'Najemnika ne zanima več cena, ampak ogljični odtis stavbe'
O trajnosti se v zadnjem času veliko govori tudi v gradbeni panogi. "Zakonodajni okvir je osnova, slediti mora davčna politika. Kar pogrešam, je pomanjkanje razumevanja in zavedanja, da poročanje ESG prihaja in da je to priložnost za izboljšanje poslovanja," je dejal Michal Maco, direktor slovaškega podjetja Corwin v Sloveniji.
"Poročilo o trajnosti je res obsežno, ampak količina podatkov, ki jih razkrivamo, daje vpogled v delovanje podjetja. To posledično kaže na to, da podjetje posluje transparentno," je poudaril Maco.
Slovaško podjetje v Ljubljani gradi najbolj trajnostno poslovno stavbo Vilharia, ki bo svoja vrata predvidoma odprla sredi leta 2026. "Prejšnji mesec smo uspešno zaključili pogajanja s tremi bankami, ki bodo skupaj zagotovile financiranje v višini 74 milijonov evrov, kar je največ v zgodovini Slovenije," je pojasnil Maco.
Ker gre za stavbo, ki ima certifikat ESG, ta pa označuje objekt za zelenega in se ga da primerjati z drugimi, banke na to po njegovih besedah gledajo kot na varno naložbo. "Banke tožijo, da ni dovolj zelenih projektov, ker se morajo prav tako prilagoditi pravilom ESG," pravi Maco.
Tudi Gregor Rožman, CEO projekta WestLink CAMPUS se strinja z Macom, saj da tudi pri njih zaznavajo pozitiven odziv bančnega sektorja glede financiranja zelenih projektov. "Zeleni dogovor ni samo fotovoltaika in hranilniki energije, ampak predvsem dvigovanje zavedanja in trajnostni objekti. Te pa bodo zeleni samo, če bodo imeli opolnomočene porabnike," je poudaril Rožman.
Po njegovih besedah ni dovolj zavedanja v ekonomiji, da so veliki prihranki možni pri električni in prostorski optimizaciji. "Za nas, kot razvijalce, je pozitivno to, da že danes razmišljamo o tem, kako bo objekt posredoval podatke za pripravo poročil ESG. O tem je treba razmišljati že ob načrtovanju objektov," je pojasnil Rožman.
Kot pravi Rožman, danes podjetja glede najema poslovnih prostorov v prvi vrsti ne zanima sama cena najema, ampak ogljični odtis, viri gradnje in da je v skladu z merili ESG.