Bliža se zaslišanje vrhovnega sodišča – to je vse, kar morate vedeti o carinah in sodišču

V zadnjih tednih je trg preplavljen z novicami o novih trgovinskih sporazumih in spremembah carinskih stopenj, kar je med vlagatelji povzročilo določeno zmedo glede tega, katere stopnje trenutno veljajo, s katerimi državami so dogovori že sklenjeni in s katerimi pogajanja še potekajo.

Pozornost vzbuja zaslišanje pred vrhovnim sodiščem ZDA, ki je načrtovano za sredo in bi lahko imelo pomembne posledice za prihodnjo trgovinsko politiko ZDA. Zaslišanje sledi razglasitvi zveznega pritožbenega sodišča, da so Trumpove carine nezakonite, zaradi česar je primer zdaj prišel pred najvišjo sodno instanco v državi.

V nadaljevanju predstavljamo pregled ključnih informacij o trenutnem stanju na področju carin.

Spor med Trumpom in Vrhovnim sodiščem glede pristojnosti za uvedbo carin

Vrhovno sodišče trenutno obravnava pritožbo Trumpove administracije, potem ko so nižja sodišča odločila, da je Trump prekoračil svoje pristojnosti, ko je uvedel obsežne carine na podlagi zveznega zakona, namenjenega izrednim razmeram.

Odločitev, s katero bi sodišče zavrnilo Trumpovo uporabo Zakona o mednarodnih gospodarskih pooblastilih v izrednih razmerah iz leta 1977 (IEEPA), bi mu lahko odvzela enega ključnih orodij za hitro uvajanje globalnih carin.

Trump je prvi ameriški predsednik, ki je ta zakon – sicer namenjen uvajanju gospodarskih sankcij proti sovražnim državam – uporabil za uvedbo carin. IEEPA predsedniku daje široka pooblastila nad gospodarskimi transakcijami v primeru razglasitve nacionalnih izrednih razmer.

V tem primeru je Trump ameriški trgovinski primanjkljaj v višini 1,2 tisoč milijard dolarjev v letu 2024 razglasil za nacionalno krizo, čeprav imajo ZDA trgovinski primanjkljaj vsako leto že od leta 1975, in se pri tem skliceval tudi na epidemijo predoziranja z opioidnim analgetikom fentanilom.

Kakšne so trenutne carinske stopnje

Carinske stopnje so letos dosegle najvišjo raven v več kot pol stoletja. Potem ko so v nekem trenutku presegle 28 odstotkov, je niz dvostranskih dogovorov, vključno z delnim sporazumom s Kitajsko, znižal efektivno globalno stopnjo na približno 15 odstotkov. Trenutno se ravni stabilizirajo, z blagim padajočim trendom, ki ga spodbujata zmanjšanje trgovinskih napetosti in selektivno zniževanje carin v strateških sektorjih.

Ta dinamika odraža novo smer ameriške trgovinske politike – kombinacijo visokih zaščitnih ovir in ciljane liberalizacije do držav, ki so pripravljene na vzajemne koncesije pri naložbah in dostopu do surovin.

Sporazum z EU je prinesel začasno znižanje carin na evropski izvoz ob hkratni obveznosti večjih naložb evropskih podjetij v ZDA, medtem ko je sporazum z Japonsko ublažil pritisk na avtomobilski sektor in spodbudil japonske naložbe v ameriško proizvodnjo.

Najnovejši pozitiven premik prihaja iz odnosov s Kitajsko, kjer je bil dosežen delni sporazum o redkih zemeljskih kovinah in strateških surovinah. To je odprlo prostor za znižanje carin na določene industrijske vložke, kar Washington vidi kot nujen korak za stabilizacijo dobavnih verig v sektorjih čipov, baterij in zelene tehnologije.

Indija, ki trenutno vzdržuje višje carine celo kot Kitajska zaradi uvoza ruskih energentov, je prejela delno olajšavo za ameriški izvoz tehnologije in industrijskih izdelkov, ob hkratnem pritisku, naj zniža ovire za strateške naložbe ter omeji uvoz energentov iz Rusije.

Takšni ukrepi kažejo, da se ameriška trgovinska politika vse bolj opira na koncept selektivne liberalizacije. Visoke carine še naprej služijo kot orodje pritiska, hkrati pa se uporabljajo za gradnjo strateških partnerstev in zagotavljanje dostopa do ključnih virov.

Vrhovno sodišče zelo verjetno ne bo moglo ustaviti Trumpovih carin

Obravnava vrhovnega sodišča o Trumpovih carinah, uvedenih na podlagi zakona IEEPA, se pričakuje kot ključni pokazatelj meja predsedniških pristojnosti pri vodenju trgovinske politike. Konservativna večina sodišča je trenutno nagnjena k podpori administracije, vendar obstaja možnost, da bodo nekateri sodniki izzvali tako široko uporabo teh pooblastil.

Če bo sodišče carine potrdilo, bo Trumpova administracija ohranila svobodo uvajanja podobnih ukrepov in okrepila pogajalski položaj v dvostranskih sporazumih. Če pa bo sodišče carine na podlagi IEEPA razveljavilo, bo administracija verjetno prešla na druge pravne podlage.

 

Torej, čeprav je bilo veliko govoric o odpravi carin in vzpostavljanje prejšnjega stanja, Trumpove carine ostajajo osrednje orodje ameriške trgovinske politike, ne glede na odločitev vrhovnega sodišča. Po besedah finančnega ministra Scotta Bessenta bo administracija, tudi če sodišče razveljavi carine, uvedene na podlagi zakona IEEPA, preprosto prešla na druge pravne podlage. Med njimi sta oddelek 122 Zakona o trgovini iz leta 1974, ki omogoča uvedbo 15-odstotnih carin za 150 dni zaradi uravnavanja trgovinskih neravnovesij, ter oddelek 338 Zakona o carinah iz leta 1930, ki dovoljuje uvedbo do 50-odstotnih carin na države, ki diskriminirajo ameriško trgovino.

Jasno je torej, da ta administracija carine obravnava kot temelj svoje gospodarske politike, zato morajo podjetja in industrije svoje načrte temu primerno prilagoditi.