"Naše ocene za preostanek 2025 in za 2026 so za Slovenijo, EU in svet bolj pesimistične"

Veliko vprašanje v zadnjem letu in naslednjih treh je in bo, kaj bo storil ameriški predsednik Donald Trump. A nesrečno dejstvo je, da za ocene Trumpove doktrine ne obstaja nobena napoved, metodologija ali model. Kakor je dejal eden od domačih poznavalcev ameriške politike – Trump najbrž sploh ne procesira dogajanj, ampak se zgolj po navdihu odziva na okoliščine. Kako naj se torej podjetja in države pripravijo na Trumpov cunami negotovosti, ki je po ocenah analitikov zavarovalnice Coface na najvišji ravni v zadnjem desetletju?

"Kar opažamo, je, da posledice ameriških carin niso tako hude, kot je pričakovala in napovedovala velika večina ekonomistov po aprilskem dnevu osvoboditve," je na predstavitvi gospodarskih obetov za konec leta 2025 in prihodnje leto na včerajšnjem medijskem dogodku povedal glavni analitik zavarovalnice za Srednjo in Vzhodno Evropo Mateusz Dadej.

Coface: Sloveniji se obeta rast pod odstotkom

Uvozniki v ZDA so se pred negotovostjo in grožnjo poslovanju v smislu povišanih stroškov na račun carinske vojne večinoma izolirali s kopičenjem zalog (t. i. front-loading). To je do neke mere pozitivno vplivalo na evropsko industrijsko aktivnost. Težava tega pristopa je, da bodo zaloge blaga, kupljenega po ugodnejših cenah, povečini pošle nekje do konca leta oziroma po sezoni prazničnih nakupov.

Vprašanje torej ni, kaj bo konec leta 2025, ampak kako se bo začelo leto 2026. "Naše ocene tako za preostanek 2025 kot tudi za 2026 so v primerjavi z Mednarodnim denarnim skladom (MDS), pa tudi Umarjem, za Slovenijo, EU in svet bolj pesimistične," je o obetih spregovoril Dadej.

Nekatere napovedi podcenjujejo negativne posledice ameriške carinske vojne, ki jih bo ta imela za industrijsko proizvodnjo v EU, zlasti v državah, ki so najbolj industrializirane. V tej kategoriji je tudi Slovenija. 

 

Po njegovem nekatere napovedi podcenjujejo negativen vpliv ameriške carinske vojne, ki jih bo ta imela na industrijsko proizvodnjo v EU, zlasti v državah, ki so najbolj industrializirane. Sem pa poleg Nemčije v regiji Srednje in Vzhodne Evrope sodi tudi Slovenija. Kot smo pisali na straneh Bloomberg Adria, se v Sloveniji že tako soočamo z dolgotrajnejšim trendom deindustrializacije, kar naj bi neugodni trgovinski oziroma geopolitični trendi še pospešili.

"Zaloge podjetij so polne, zato se bo cenovni šok carin porazdelil na daljše časovno obdobje," ocenjuje Dadej. Za Slovenijo to letos po napovedih zavarovalnice Coface pomeni 0,9-odstotno rast v primerjavi z lani in 1,8-odstotno v prihodnjem letu. "Zlasti nas skrbi vpliv septembra napovedanih carin na farmacevtski sektor, ki je za Slovenijo, poleg avtomobilske industrije, zelo pomemben, zato so naše napovedi bolj pesimistične od ocene MDS," je dejal analitik.

Tudi širši okvir naše države bo manj spodbuden, kajti globalna gospodarska aktivnost se bo po projekcijah zavarovalnice prihodnje leto znižala na 2,4 odstotka. Kitajska, ki je pravkar sklenila načrtovanje razvoja za prihodnje petletno obdobje, ima velike težave z lastnim gospodarstvom, kar je velika zavora za okrevanje svetovne ekonomije, menijo.

Dobra novica: Negotovost upada

Kazalnik Global Economic Policy Uncertanty Index, ki je utemeljen na analizi medijskega poročanja, je po besedah analitikov v obdobju od aprila in čez poletje narasel na zgodovinsko visoko raven; res pa je, da se je z jesenjo začel izboljševati. Do konca leta in v prihodnjem naj bi se negotovost, "ki tržne in gospodarske igralce sili v konservativno zadrževanje naložb, gospodinjstva pa v odlog večjih nakupov", zmanjšala.

Kakšne so posledice trgovinskega sporazuma Trump-Leyen za EU in slovensko gospodarstvo? Načeloma jih analitiki zavarovalnice Coface ocenjujejo kot pozitivne, vsaj v smislu tveganj, povezanih z negotovostjo, s povprečno 17-odstotno carinsko stopnjo pa se tudi niso uresničila najbolj črnogleda pričakovanja. Povprečna ameriška carinska stopnja po dnevu osvoboditve na uvoz iz vsega sveta je deset odstotkov, kar je po ocenah ekonomistov znosno in manj od pričakovanj.

 

 

Farmacevti: Podjetja pripravljena na Putina

Čeprav je Slovenija visokoindustrializirana, je dobra stran izvozno naravnega in odprtega gospodarstva, da neposredno ni v večji meri vezano na ameriški trg. Dodana vrednost izvoza v ZDA za celotno slovensko gospodarstvo je le okoli 6 odstotkov, za avtoindustrijo pa celo manj kot štiri, kar je bistveno manj od denimo Avstrije, Estonije in Madžarske. Delež ameriškega izvoza podjetij iz srednjeevropske regije je le dvoodstoten.  

"V ZDA se ne izvaža veliko, zato posledice ne bodo večje, se bo pa za Slovenijo morebiten upad pokazal prek posrednega uvoza v evropske partnerice, ki so bolj vezane na ZDA, kot sta Nemčija in Švica," je bilo slišati napoved. V tem pogledu je Slovenija najbolj izpostavljena prek farmacevtske in avtomobilske industrije.

V farmacevtski industriji zaradi specifik panoge večjih pretresov ni pričakovati, menijo. Glede izpostavljenosti domačih farmacevtov ruskemu trgu in možnim zapletom na račun zaplemb premoženja, je bilo rečeno, da ima ruska vlada zakonsko podlago za takšno potezo že od leta 2023, pa tega ni storila, "zato imajo tam prisotna podjetja zelo verjetno pripravljene scenarije obvladovanja tega tveganja".

Tveganja domači igralci v panogi relativno dobro obvladujejo, sektor pa je odporen tudi zaradi marž; prav tako pa nikoli v zgodovini ni bil pod sankcijami, ocenjujejo pri zavarovalnici.  

Sergej Simoniti, direktor slovenske podružnice francoske zavarovalnice Coface. Foto: Coface

Avtoindustrija: Usoda v rokah Nemčije in Kitajske

Bolj kot Rusija ali ZDA skrbi situacija v Nemčiji, ki je glavna oziroma druga največja trgovinska partnerica naše države. Kot smo poročali, je nemška industrija v krizi, obdobje gospodarske stagnacije pa je najdaljše od konca druge svetovne vojne. Letos izvoljeni kancler Friedrich Merz je zato zaobšel dolžniško zavoro, napovedal obsežne fiskalne ukrepe in naložbe ter 'jesen reform'.

"Zadnji podatki za nemško industrijo so katastrofalni, vendar je treba upoštevati vpliv poletnih dopustov in prestrukturiranj v industriji, zaradi česar so bili številni obrati začasno zaprti, zato v začetku 2026 pričakujemo stabilizacijo ali celo povečanje industrijske aktivnosti," ocenjujejo pri zavarovalnici Coface.

''Zaradi napovedanih davčnih olajšav in ponovne uvedbe subvencij za nakupe e-vozil v Nemčiji v prihodnjem letu je pričakovati izboljšanje razmer v industriji, kar je prek sinergijskih učinkov dobra novica za slovenske partnerje," je ukrepe nemške vlade ocenil Dadej.

Pri zavarovalnici Coface so z vidika evropske avtomobilske industrije sicer zaskrbljeni zaradi naraščajoče kitajske konkurence, ki ima prednosti pri obvladovanju dobavnih verig, zlasti na področju redkih kovin ter znanja in razvoja pri tehnologijah električnih vozil. Priložnosti za vključitev srednjeevropskih dobaviteljev, kot so slovenski, v kitajske dobavne verige vidijo v napovedih kitajskih koncernov glede selitve proizvodnih kapacitet na ozemlje držav članic EU. "Dober primer tega je Madžarska, ki ima hkrati zelo dobre geopolitične odnose s Kitajsko," izpostavljajo.

Pod črto: Odboj nemške gospodarske rasti pričakujemo v prihodnjem letu, ko se bo pokazalo fiskalno povečano trošenje nemške vlade, zlasti 500-milijardni infrastrukturni paket. To je dobra novica za njene trgovinske partnerice v regiji Vzhodne in Srednje Evrope, tudi za Slovenijo, menijo.

Rast stečajev in zamud s plačili

Pri zavarovalnici Coface med najbolj izpostavljene carinam in posledično tiste panoge, ki imajo v regiji najbolj negativne izglede, uvrščajo avtomobilsko, kovinarsko, kemično industrijo. "Rast se upočasnjuje in ni navdušujoča, izvoz šibi, zasebni sektor je prizadet zaradi carin, več je insolvenčnih postopkov," navajajo. Širši vpliv razmer v EU se pri nas odraža v padcu industrijske proizvodnje, a trend ni enak za vse sektorje – pri proizvodnji poltrajnih dobrin oziroma blaga je opazen zmeren dvig.

Ker se Coface ukvarja z zavarovanjem izvoznih terjatev oziroma kreditov, pri strankah ugotavljajo, da se jim je v Sloveniji v zadnjem letu opazno povečalo število primerov insolvenčnih postopkov. "Več je zamud pri plačilih in stečajev, med letoma 2023 in 2024 se je število škodnih primerov podvojilo, v 2025 pa jih je celo 30 odstotkov več kot v predhodnem obdobju," je povedal Sergej Simoniti, direktor slovenske podružnice francoske zavarovalnice. Panožno jih je največ v agroživilskem sektorju, kjer prednjači Srbija, v Sloveniji pa v avtomobilski ter kovinarski industriji.

Klavrni pa so tudi domači obeti. "Opažamo več reprogramiranja plačil, kar je običajno napovednik stečaja," je dodal Klemen Tomc, direktor prevzemanja tveganj v zavarovanje.