Ameriško gospodarstvo je odporno proti recesiji ali se zgolj odlaša z neizogibnim?

Na Wall Streetu vlada evforija, medtem ko makroekonomski kazalniki pošiljajo vse slabše signale. Inflacija trmasto vztraja nad ciljno, brezposelnost počasi narašča, rast borznih indeksov pa temelji na ozkem krogu tehnoloških velikanov. Ali gre za novo obdobje produktivnosti, ki jo vodi umetna inteligenca (UI), ali pa za še en cikel, ki čaka na katalizator za korekcijo?

Ameriško gospodarstvo je v nenavadnem razkoraku. Na eni strani fiskalna politika in nove carine Donalda Trumpa spodbujajo inflacijske pritiske, medtem ko se sama inflacija vztrajno zadržuje nad ciljno ravnjo Feda pri dveh odstotkih. Hkrati pa trg dela kaže znake šibkosti.

Jerome Powell, guverner ameriškega Feda, je sporočil, da so tveganja za inflacijo nagnjena navzgor, tveganja za zaposlenost pa navzdol, kar ustvarja zelo zahtevne razmere. Takšna kombinacija odpira prostor za strah pred stagflacijo, scenarijem, ki centralnim bančnikom krati spanec.

Posebej zanimiv je ameriški trg dela, saj zgodovina nakazuje, da rast brezposelnosti pogosto napoveduje recesijo. Leta 2007 je stopnja zrasla za 0,5 odstotne točke leto dni pred globalno finančno krizo, enako se je zgodilo leta 2000, tik pred recesijo leta 2001. Danes se je od začetka leta 2023 brezposelnost v ZDA prav tako zvišala za pol odstotne točke.

 

 

Kljub tem signalom delniški trg piše povsem drugačno zgodbo, saj borzni indeksi dosegajo rekorde in še naprej rastejo ne glede na rast brezposelnosti in druge skrb vzbujajoče makroekonomske podatke.

Kaj je za nenehno rastjo trgov?

Velike družbe. Koncentracija 10 največjih družb v indeksu S&P 500 znaša okoli 40 odstotkov, kar je največ v zadnjih 25 letih, in je tudi večja od tiste iz leta 2000, v dobi dot-com balona.

 

 

Poleg izjemne koncentracije je rast indeksa S&P 500 v zadnjih treh letih - približno 65 odstotkov - mogoče razčleniti na dva jasno ločena trenda.

Indeks Magnificent 7, ki spremlja sedem največjih podjetij v ZDA, je v tem obdobju poskočil za skoraj 200 odstotkov in je ključni gonilnik celotne rasti. Na drugi strani je indeks Equal Weight S&P 500, ki vsem delnicam daje enako težo in ki tako izključuje učinek koncentracije velikih, zrasel le za okoli 30 odstotkov.

Takšna razlika jasno kaže, da borzni zagon ni široko razpršen, temveč temelji na ozkem krogu tehnoloških velikanov.

Bloomberg

Na trgu se pogosto sliši besede "tokrat je drugače". Res je, današnja situacija ni enaka dot-com balonu iz leta 2000. Največja ameriška podjetja dosegajo močne dobičke in imajo poslovne modele, ki so globalno zasidrani, medtem ko so številna podjetja takrat beležila izgube in delovala le ob obljubah. Vendar pa je pomembno poudariti, da gre za izrazito ciklična podjetja. Njihova dobičkonosnost v veliki meri temelji na investicijskih ciklih in visoki ravni kapitalskih naložb, prav zato pa so ranljive v primeru močnejšega gospodarskega upočasnjevanja ali pritiska na korporativne proračune.

Dodatno tveganje prinaša val navdušenja nad umetno inteligenco, ki trenutno podpira vrednotenja. Medtem ko vlagatelji upajo, da bo umetna inteligenca dolgoročno odprla novo ero produktivnosti in prihodkov, se kratkoročno pojavlja vprašanje, ali lahko rast v celoti upraviči premije, ki jih trg že plačuje. Zgodovina kaže, da trgi redko tolerirajo tako močno koncentracijo brez korekcije.

Vsaka korekcija potrebuje katalizator

V zgodovini so recesije pogosto imele jasen katalizator. Včasih je bila to pandemija, kot na primer leta 1920 in 2020. Drugič pok balona, kot se je zgodilo s tehnologijo v letu 2000, ali z nepremičninami leta 2008. Pogosto so bile sprožilec tudi naftne krize, denimo v 70. letih in leta 1990. Danes pa se, vsaj za zdaj, takšen katalizator še ni pojavil.

Kljub temu obstajajo določeni tihi pokazatelji, da se v ozadju vendarle nekaj dogaja. Primer je višja inflacija, ki ohranja obrestne mere visoke kljub šibkemu trgu dela. Ali pa carine, za katere številni ekonomisti opozarjajo, da bi lahko odigrale vlogo katalizatorja. Čeprav te že kažejo določen negativen vpliv na makroekonomske kazalnike, trg še vedno ostaja močan, zahvaljujoč rasti dobičkov in naložbam v kapital, zlasti v primerih velikih tehnoloških podjetij.

 

Tisto, kar je potencialno zaskrbljujoče, je medsebojna prepletenost teh podjetij. Na primer, največji viri prihodkov za Nvidio so prav Microsoft, Amazon, Alphabet, Meta, Oracle in OpenAI. Ustvarja se zaprt krog: Nvidia vlaga v OpenAI, OpenAI plačuje Oracleu za oblačno infrastrukturo, Oracle pa nato kupuje Nvidijine grafične kartice. Tako se denar stalno vrti znotraj istega ekosistema. Nvidia nato z dobičkom, ki ga ustvari, odkupuje lastne delnice in s tem spodbuja njihovo rast na trgu.

Čeprav je umetna inteligenca zagotovo tehnologija z ogromnim dolgoročnim potencialom, v kratkem obdobju še ne ustvarja otipljivih donosov na naložbe. Ogromni kapitalski izdatki (Capex) trenutno nimajo jasne monetizacije, ključna pa je za trge uganka, kaj se bo zgodilo, če se ti investicijski cikli upočasnijo. V tem primeru bi upadli tako prihodki kot dobički, kar bi zaviralo rast velikih tehnoloških podjetij. Morda bi prav to lahko bil pravi sprožilec?

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar