Ljubljanska borza: to je kandidat za novega člana SBITOP - priložnost za zaslužek?

Promet na Ljubljanski borzi se povečuje, zdi pa se, da utegne za člana postati večji tudi osrednji indeks SBITOP Ljubljanske borze. Trenutno so članice indeksa osmerica družb prve kotacije Cinkarna Celje, Krka, Luka Koper, NLB, Petrol, Pozavarovalnica Sava, Telekom Slovenije in Zavarovalnica Triglav, ki jim je pridružen še Equinox, sicer uvrščen v standardno kotacijo.

S poznavalci borznega trga smo se pogovarjali o možnih posledicah za delnico - bi jo to lahko izstrelilo v višave, kot to občasno vidimo v tujini?

Medtem ko smo marca letos poročali, da bi lahko indeks Ljubljanske borze SBITOP postal za člana vitkejši - takrat je izključitev grozila Equinoxu, saj so zgrešili pogoj likvidnosti (v indeks so bili vključeni 10. januarja 2023 v okviru izredne revizije sestave) -, imamo tokrat boljšo novico: na seznamu za potencialno priključitev k indeksu SBITOP se je znašla družba, ki so jo naši analitiki nedavno označili za skriti dragulj Ljubljanske borze.

Gre za Salus, družbo, specializirano za distribucijo in veleprodajo farmacevtskih izdelkov, medicinskih pripomočkov, prehranskih dopolnil in kozmetike. Osnovna vloga Salusa je povezovanje proizvajalcev zdravil in medicinskih izdelkov s končnimi uporabniki prek učinkovite logistične mreže, sodelujejo z bolnišnicami, lekarnami, zdravstvenimi domovi ter drugimi zdravstvenimi institucijami, številnim pa je ime družbe postalo verjetno bolj znano v času novega koronavirusa in shranjevanja cepiv v za to primernih hladilnikih. Družba je pred slabim mesecem napovedala prevzem Farmadenta, tečaj delnice pa se je ob objavi novice občutno zvišal. 

"Salus bi se lahko v indeks vključil ob naslednji redni reviziji marca 2026, če bo do takrat neprekinjeno izpolnjeval vse kriterije (delež trgovalnih dni, ustrezna kapitalizacija in promet, op. p.)," so pojasnili pri Ljubljanski borzi. Sestava indeksa se praviloma lahko spremeni le dvakrat letno, v okviru rednih polletnih revizij (marca in septembra): "Takrat se lahko vključita ali izključita največ dve delnici, pri čemer morata biti vsaj eno četrtletje zaporedoma na seznamu kandidatov in tudi ob zadnji reviziji izpolnjevati vse pogoje." V izjemnih okoliščinah je mogoča izredna revizija.

Kaj vključitev v indeks pomeni za družbo

"Nedavno smo Salus opisali kot skriti dragulj ljubljanske borze, zdaj pa se zdi, da bi ta dragulj lahko stopil v soj žarometov. Uvrstitev v SBITOP, referenčni indeks slovenskega kapitalskega trga, potrjuje tržno relevantnost podjetja in je pomemben korak naprej za njegove delnice," je komentiral analitik Bloomberga Adria Matej Vujanić.

"Vključitev delnice nekega podjetja v osrednji delniški indeks - v tem primeru SBITOP - pomeni predvsem, da je naložba prepoznana kot pomemben predstavnik domačega trga z dovolj prometa in tržne kapitalizacije. Indeks SBITOP namreč sestavlja devet tržno najpomembnejših in najlikvidnejših delnic slovenskih delniških družb, ki so uvrščene na borzo," na splošno pojasni specialist za upravljanje premoženja pri Sava Infondu Timotej Žlof. 

 

 

Družbi to prinese več pozornosti med domačimi in tujimi vlagatelji, "indeksni skladi, ki replicirajo sestavo indeksa in aktivno upravljani skladi, ki jim naložbena politika narekuje investiranje v delnice družb z izpostavljenostjo do slovenskega delniškega trga, posledično vključijo naložbo v svoje portfelje, da sledijo sestavi indeksa". Prinese pa uvrstitev v osrednji delniški indeks navadno tudi analitsko boljšo pokritost, kar poveča stopnjo transparentnosti za vlagatelje, posredno tudi izboljšanje likvidnosti. 

Podobno tudi Vujanić, ki izpostavlja dvojno korist: kratkoročno se z dodatnim povpraševanjem odpira prostor za rast cene delnice (indeksni skladi morajo prilagoditi portfelje in kupovati delnico), dolgoročno pa se povečujeta likvidnost in vidnost, kar pa je odločujoče za privabljanje institucionalnih in tujih vlagateljev. 

Aleš Lokar, vodja upravljanja delniških naložb pri Generali Investments, izpostavlja še, da je pogosto takšna uvrstitev povezana tudi z višjimi pričakovanji glede preglednosti in kakovosti poročanja. Skupaj s prepoznavnostjo "to praviloma prispeva k večjemu zaupanju trga, kar se lahko odrazi v višjih vrednotenjih in posledično tudi v rasti cene delnice".

Bi se to lahko odrazilo na podražitvi delnice?

"Za Salus bi to lahko pomenilo začetek nove faze v razvoj tržne prepoznavnosti," komentira Vujanić. S tem družba postaja vidnejša mednarodnim investitorjem, kar lahko prinese stabilnejše povpraševanje in dolgoročno podporo ceni delnice.

"Čeprav je to samo po sebi zelo pozitivno za Salus, mora svoje delo opraviti tudi uprava Salusa, da bi karseda izkoristili priložnost. Za začetek bi bilo zelo pozitivno, če bi začeli objavljati obvestila in poročali v angleškem jeziku na Ljubljanski borzi - trenutno jih samo v slovenskem," pravi Vujanić.

 

 

Poleg potrditve, da gre za likviden instrument pomembnejše gospodarske družbe, se z vključitvijo delnice v delniški indeks kratkoročno poveča povpraševanje po njej, pravi Žlof. Razlog so že prej omenjeno povpraševanje pasivnih in aktivnih skladov, ki replicirajo sestavo posameznih delniških indeksov.

Podobno tudi Lokar, ki izpostavi, da je v primeru indeksa SBITOP teh skladov bistveno manj, da pa gre "kljub temu za pomembno priznanje in pozitiven signal – predvsem zato, ker kaže na povečan interes vlagateljev in potrjuje, da je delnica podjetja dovolj likvidna ter pomembna za domači trg".

Na podlagi izkušenj iz tujine, tako Lokar, so učinki vključitve v indekse na vrednost delnic različni, a pogosto vsaj kratkoročno pozitivni: "Pri nas je vpliv manj izrazit kot na večjih trgih, a v vsakem primeru gre za pomemben mejnik, ki potrjuje rast in stabilnost podjetja ter mu odpira vrata k širši investitorski javnosti."

Nekoliko konkretnejši je bil Žlof, ki pravi, da zgodovinski podatki kažejo, da je cena posamezne delnice z vključitvijo v indeks kratkoročno zrasla v povprečju za do osem odstotkov: "Obstajajo tudi primeri, kjer je bil odziv trga še bolj poudarjen. Takšna nedavna primera najdemo na Hrvaškem, kjer sta delnici podjetij Žito in Đuro Đaković Grupa v treh dneh po objavi, da bosta vključeni v osrednji hrvaški delniški indeks CROBEX, pridobili kar 11,73 oziroma 21,81 odstotka." Takšni skoki se ne dogajajo le na manjših delniških trgih, kjer lahko že manjša količina kapitala pomembno vpliva na višino cene. Žlof kaže še na primer borznega posrednika Robinhood Markets: "Delnica podjetja je bila 5. septembra vključena v osrednji ameriški delniški indeks S&P 500. Dan zatem je kotirala 15,8 odstotka višje." Sogovornik dodaja, da kljub vsemu "kratkoročni odziv trga na tovrstni dogodek nima pomembnega dolgoročnega vpliva na ceno instrumenta, ki je v glavni meri odvisna od dobičkonosnosti podjetja, in ne njegove zastopanosti v indeksih".

Naj za konec opozorimo, da so merila za izključitev iz indeksa ravno obratna. "Ustvarja se pritisk za prodajo zaradi izstopa indeksnih skladov, medtem ko dolgoročno upadata povpraševanje in vidnost." Zadnja izključena delnica iz indeksa SBITOP je bila Uniorjeva. To se je zgodilo 20. marca 2023.

 

 

__
Izjava o omejitvi odgovornosti: vsebina ne predstavlja finančnega nasveta.

Ob 7.17 je bil članek dopolnjen z odgovorom Aleša Lokarja, Generali Investments.