'Slabe novice so slabe novice': Podatki o zaposlovanju pretresli Wall Street

Wall Street je več mesecev kljuboval trgovinski vojni Donalda Trumpa in stališču ameriške centralne banke (Fed), da bodo obrestne mere dlje časa ostale visoke – z zaupanjem, da bo odporna ameriška ekonomija še naprej podpirala trge.

Ta teden se je to zaupanje začelo krhati. Šibka rast zaposlovanja in novi val Trumpovih carin sta pretresla vlagatelje, okrepila pritisk na predsednika Fed Jeroma Powlla, naj zniža obrestne mere, in razkrila novo nelagodje glede protekcionistične politike Bele hiše.

Trije meseci skoraj neprekinjenega tržnega miru so se v petek nenadoma končali, ko je ameriško poročilo pokazalo občutno ohlajanje na trgu dela. Trgovci so množično bežali v varnost državnih obveznic – donosnost dvoletnih obveznic je padla na 3,68 odstotka, kar je največji enodnevni padec po decembru 2023 – obenem pa so povečali stave na znižanje obrestnih mer prihodnji mesec. Dolar je oslabel, indeks S&P 500 pa je nadaljeval umik z rekordnih vrednosti in zabeležil najslabši teden po maju.

 

 

Sporna razrešitev vodje urada za statistiko dela

"Današnja objava je po našem mnenju najbolj primerna za opis z besedami 'slabe novice so res slabe novice'," je dejal Jeff Schulze, vodja strategije za gospodarstvo in trge pri ClearBridge Investments. »Zaposlovanje se dogaja z minimalno hitrostjo, dodatno pa nas čakajo carinski pritiski, zato obstaja velika verjetnost, da bomo v prihodnjih mesecih videli negativno številko pri rasti zaposlovanja – kar bi lahko ponovno obudilo strahove pred recesijo.«

Zaradi medlih rezultatov pri zaposlovanju je Trump naročil uradnikom, naj razrešijo komisarko Urada za statistiko dela (BLS) Eriko McEntarfer, in jo brez dokazov obtožil politizacije podatkov.

"Ameriška javna statistika predstavlja zlati standard," je dejal Neil Dutta, vodja ekonomskega raziskovanja pri podjetju Renaissance Macro Research. "Če jo postavimo pod vprašaj zgolj zato, ker podatki niso všeč enemu politiku, to spodkopava zaupanje na trgih."

Geopolitične napetosti so dodatno prispevale k splošnemu begu pred tveganjem. Trump je sporočil, da je ukazal razmestitev jedrskih podmornic "v ustrezne regije", potem ko je nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev izrekel "izjemno provokativne" izjave.

Dogajanje na trgih predstavlja oster preobrat v primerjavi z julijem, ko je dolar močno okrepil, vlagatelji so opustili varne naložbe, ameriške delnice pa so prehitele tuje tekmece – vse to zaradi dobrih četrtletnih rezultatov in še vedno zdravega gospodarstva.

A ob koncu tedna je ta narativ postal precej manj prepričljiv. Novi Trumpovi carinski ukrepi – ki so povprečno ameriško carino na svetovni uvoz dvignili na 15 odstotkov, kar je najvišje po tridesetih letih prejšnjega stoletja – so prišli ravno v času, ko so podatki pokazali, da je povprečna rast zaposlovanja v zadnjih treh mesecih znašala pičlih 35.000 delovnih mest, kar je najslabši rezultat po pandemiji.

Po mnenju analitikov je delno za to krivo tudi Trumpovo zmanjševanje javne porabe. Zaradi povečane verjetnosti ohlajanja gospodarstva so vlagatelji dvignili pričakovanja o znižanju obrestnih mer septembra na 91 odstotkov – v primerjavi s 40 odstotki na začetku tedna.

"Ljudje že iščejo izhod"

"Veliko ljudi že pogleduje proti izhodu," je dejal Joe Saluzzi, sopredsednik delniškega trgovanja pri Themis Trading. "Šibki podatki o zaposlovanju bi morali potrditi zgodbo o znižanju obrestnih mer septembra, a nekateri se bojijo, da Fed čaka predolgo."

Možnost nižjih obresti je dolar potisnila navzdol za kar en odstotek – kar je največji dnevni padec od aprila. Gospodarsko občutljiva podjetja so vodila padec indeksa S&P 500 zaradi strahu pred upočasnitvijo rasti. Indeks malih podjetij Russell 2000 je padal peti dan zapored in zabeležil najslabši teden v več kot dveh mesecih.

Zadnji podatki, ki so pokazali tudi največje krčenje ameriške industrije v devetih mesecih, jasno izpostavljajo dilemo, s katero se bodo Powell in člani odbora za oblikovanje denarne politike pri Fed soočali v prihodnjih tednih in mesecih – v času, ko Trump in njegova administracija vedno glasneje kritizirajo centralno banko, ker naj se ne bi dovolj hitro odločala za znižanje obrestnih mer.

Dilema Fed: Med padcem gospodarstva in višjimi cenami

Številni ekonomisti opozarjajo, da Trumpove kazenske carine in njegovi enostranski poskusi preoblikovanja pravil mednarodne trgovine zdaj spodkopavajo gospodarstvo, ki bi ga nižje obrestne mere sicer lahko podprle – saj višajo stroške proizvodnje za ameriška podjetja in delujejo kot dodatni davek na povprečne potrošnike. Obenem lahko ravno te carine spodbudijo nov val inflacije, kar bi Fed lahko prisililo, da zadržuje obrestne mere, četudi trg dela slabi.

Trenutne razmere so zamajale zaupanje vlagateljev v smer, v katero gre ameriško gospodarstvo – in s tem tudi v prihodnjo pot cen premoženja.

Na trgih je zavladala povečana nihajnost, saj so trgovci ponovno ovrednotili realnost gospodarstva po tem, ko je bilo od aprila ustvarjenih za 15 bilijonov dolarjev borzne vrednosti. Indeks volatilnosti Cboe, ki meri stroške opcij na delnice, je prvič po aprilskem carinskem pretresu presegel pomembno mejo 20. Podobni kazalniki so zrasli tudi pri visokodonosnih in investicijsko ocenjenih obveznicah.

"Vlagatelji so se morda preveč uspavali med čakanjem na učinke počasnejše gospodarske aktivnosti, ki jo povzročajo carine in visoke obresti," je dejal Charlie Ripley, višji investicijski strateg pri Allianz Investment Management. "Gospodarsko ohlajanje, povezano s carinami, se očitno že začenja. Mehkejši pogoji na trgu dela bi morali zbuditi pozornost v Fedu – in glede na to, da je bil Fed v zadnjih letih bolj odzivna institucija, bi lahko v prihodnjih mesecih pričakovali njihovo ukrepanje."

Hkratni padec ameriškega dolarja in delnic je opomnik, da ameriška sredstva niso imuna na gospodarske in geopolitične šoke. Stave proti dolarju – ki so bile prvič doslej označene za "najbolj natrpan posel" v anketi Bank of America med upravljavci premoženja – so se izkazale za eno največjih napak, saj je zelena valuta zabeležila prvo mesečno rast od Trumpovega prihoda na oblast. Skeptiki do ZDA, ki še vedno prevladujejo v omenjeni anketi, so se opekli tudi pri delnicah, saj je indeks S&P 500 že tretji mesec zapored presegel rezultate preostalega sveta.

Pomembna tveganja

Ponovna šibkost je bila verjetno dobrodošla novica za tiste, ki so v zadnjem času stavili na tuja sredstva. Rich Weiss, glavni investicijski direktor za večnaložbene strategije pri American Century Investment Management, ostaja podtehtan pri ameriških delnicah, saj jih ocenjuje kot precenjene.

"Obstajajo pomembna potencialna tveganja – s proračunskim primanjkljajem, carinami in inflacijo," je dejal. "Splošna volatilnost, ki jo sam predsednik Trump vnaša v enačbo, nakazuje, da moramo ostati nekoliko previdni."

Nasprotja med "America First" trgovinsko politiko in dvomi o moči ameriškega gospodarstva povzročajo glavobole upravljavcem premoženja, ki se že tako trudijo slediti hitro spreminjajočim se razmeram na trgu.

To velja zlasti za tiste, ki vlagajo na podlagi makroekonomskih in tržnih trendov. Indeks HFRX Macro/CTA je letos izgubil 3 odstotke, kar kaže na najslabše letno gibanje od leta 2018.

"Čeprav so gospodarska rast in zaupanje vlagateljev glede carin v zadnjih mesecih ostajali precej trdna, je kombinacija današnjega šibkega poročila o zaposlovanju in negotovosti glede carin velik izziv," je dejal Jeffrey Palma, vodja večnaložbenih rešitev pri podjetju Cohen & Steers. "To okolje je opomnik, da nas čakajo veliki izzivi."

S pomočjo Sida Verme

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar