Cene plina v Evropi poskočile za tretjino, brent na 85 dolarjev za sod

Cene zemeljskega plina v Evropi so se zvišale za tretjino zaradi negotovosti glede trajanja ustavitve izvoza iz največjega obrata za izvoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) na svetu v Katarju ter vpliva, ki ga bo to imelo na svetovno oskrbo z energijo.

Referenčne terminske pogodbe so drugi dan zapored močno poskočile, saj se azijske države trudijo zagotoviti alternativne dobave, potem ko je bil obrat družbe QatarEnergy zaprt zaradi napada iranskega brezpilotnega letalnika. Več kupcev zahteva, da se pošiljke utekočinjenega plina dostavijo prej, da bi zadostili trenutnemu povpraševanju, v upanju, da se bodo razmere kmalu umirile.

Največje vprašanje za trg je, kako dolgo bo trajalo spopadanje. ZDA so pošiljale nasprotujoča si sporočila glede trajanja vojne, ameriški predsednik Donald Trump pa je obljubil, da bo storil "karkoli bo potrebno". 

Terminske pogodbe na indeks S&P 500 so se znižale za 1,5 odstotka, potem ko so kupci ob padcih v prejšnji seji izničili podoben upad. Pogodbe na Nasdaq 100 so izgubile 2 odstotka. Evropski in azijski borzni indeksi so na poti do največjega dvodnevnega padca po aprilu. Nafta brent je nadaljevala rast in se podražila za 7 odstotkov ter presegla 85 dolarjev za sod.

Bitenc, Plinovodi: Skladišča po EU so na približno 30-odstotni zapolnjenosti

Približno 20 odstotkov svetovne trgovine z LNG plinom potuje skozi hormuško ožino, ki jo je Iran zaprl in zagrozil ladjam, ki bi se opravila skoznjo. Istočasno se nekatere azijske države, kot je Južna Koreja, soočajo z resnimi težavami, saj je Katar zaprl največjo izvozno proizvodnjo LNG plina zaradi iranskih napadov. Čeprav so se terminske pogodbe za plin podražile, cene še vedno ostajajo precej nižje kot leta 2022, ko se je Evropa soočala z resnimi dobavnimi težavami zaradi vojne v Ukrajini.

"Moramo ločiti med krizo proizvodnih kapacitet, ki smo jo živeli leta 2022, ko smo izgubili dostop do 40 odstotkov proizvodnih količin in negotovostmi, s katerimi se soočamo zdaj," je za Bloomberg Adria pojasnil direktor Plinovodov Matija Bitenc. "Govorimo lahko o negotovosti, ki se preliva v premije za tveganja, ta pa dvigujejo cene," je še dodal in poudaril, da zdaj imamo dostop do LNG trgov, povezljivost znotraj Evrope pa je boljša.

Skladišča po EU so na približno 30-odstotni zapolnjenosti, viri pa so diverzificirani. Slovenija se v večji meri oskrbuje iz Alžirije, preko krškega terminala pa v ta del Evrope prihaja ameriški utekočinjeni plin. Okoli 58 odstotkov vsega plina v Evropo prihaja iz ZDA (ki so največja izvoznica na svetu), le okoli 6 odstotkov pa iz Katarja, drugega največjega izvoznika na svetu. 

"Višje cene, ki jih vidimo zdaj, so kratkoročne, medtem ko dolgoročne pogodbe za leti 2027 in 2028 ostajajo cenovno nespremenjene," še poudarja Bitenc. Celotno analizo dogajanja na plinskem trgu poglejte v priloženem videu. 

Cene plina v Evropi so v torek poskočile za tretjino

Cena je od petkovega zaprtja zrasla za več kot 70 odstotkov, kar predstavlja takšno volatilnost kot v energetski krizi leta 2022. Evropa vstopa v zadnji del zime z močno izpraznjenimi plinskimi skladišči, kar bi lahko okrepilo konkurenco za svetovne dobave v prihajajoči sezoni polnjenja zalog. Trgovci se sprašujejo tudi o obsegu škode na katarskem obratu, ki predstavlja eno najpomembnejših nepredvidenih prekinitev proizvodnje v zgodovini panoge.

Katarski obrat predstavlja približno petino svetovne oskrbe. Že pred ustavitvijo je širjenje vojne na Bližnjem vzhodu dejansko zaprlo Hormuško ožino, pot, po kateri Katar prevaža svoj plin, že od konca tedna.

Razmere ogrožajo evropsko polnjenje zalog, saj morebitna konkurenca z drugimi regijami za tovor utekočinjenega plina povečuje cenovne razlike. Poletne evropske pogodbe za plin so se obrnile v izrazito premijo glede na pogodbe za naslednjo zimo, zaradi česar je shranjevanje goriva za trgovce postalo negospodarno.

Nizozemske terminske pogodbe za dobavo v naslednjem mesecu, ki predstavljajo referenčno evropsko ceno plina, so se ob 10h po amsterdamskem času zvišale za 34 odstotkov na 56 evrov za megavatno uro.
"V prihodnjih dneh pričakujemo izrazito cenovno volatilnost, saj bodo udeleženci na trgu ocenjevali vpliv izgubljene proizvodnje na lastne dobavne portfelje," je dejal

Ross Wyeno, namestnik direktorja in vodja kratkoročne analize LNG pri S&P Global Energy. "Kupci, ki bodo najagresivneje posegali po takojšnjih nakupih na promptnem trgu, bodo verjetno v azijsko-pacifiški regiji."

 

Iskanje alternativnih dobav se je že začelo, pri čemer sta med državami, ki iščeta nove vire plina za proizvodnjo električne energije, tudi Tajvan in Južna Koreja. Hkrati so kitajski kupci plina sporočili, da država pritiska na Teheran, naj Hormuško ožino ohrani odprto.

Analitiki družbe Goldman Sachs so zvišali napoved evropskih cen plina za april 2026 na 55 evrov za megavatno uro, s prejšnjih 36 evrov. Ker večina katarskega utekočinjenega plina potuje v Azijo, analitiki pričakujejo, da se bodo azijske promptne cene zvišale bolj kot evropske.

Skrbi glede motenj v oskrbi se odražajo tudi na trgu opcij. Implicitna volatilnost referenčnih evropskih terminskih pogodb – merilo stroškov izvedenih finančnih instrumentov – je poskočila na najvišjo raven po poletju 2023, kar kaže na prevladujoče optimistično razpoloženje glede nadaljnje rasti cen.

"Zanesljivost oskrbe bi lahko za Evropo ponovno postala vprašanje," je dejal Huibert Vigeveno, izvršni direktor švicarske skupine MET Group.

Dopolnjeno z novimi podatki.