Zakaj se je delnica Vzajemne podražila za 20-krat

Preoblikovanja nekdanje zdravstvene zavarovalnice Vzajemne tokrat ne bomo obujali, si pa bomo podrobneje pogledali prvi trgovalni dan, ki je delnico Vzajemne izstrelil z začetnega enega evra za delnico na kar 20 evrov. Kaj je vodilo k temu, zakaj je Ljubljanska borza prekinjala trgovanje (prekinitvene avkcije), podaljševala prekinitve, čemu sploh služi ta mehanizem in zakaj so po prvem dnevu nekateri ostali z dolgimi nosovi?

Prvi dan trgovanja z delnico Vzajemne na Ljubljanski borzi, to je sreda, je bil poln presenečenj. Začelo se je razmeroma umirjeno, pri enem evru za delnico, kolikor je znašala tudi nominalna vrednost, nato pa so se začele prekinitve, podaljšanja prekinitev, kupci pa so bili za delnico pripravljeni plačati vse več. Ob 10.46 je bila dosežena cena pet evrov za delnico, ob 11.33 že 20 evrov.

V prvem poslu pri najvišji vrednosti dneva je bilo prodanih 143 delnic. Delničarjeve delnice so bile vredne 143 evrov, če izhajamo iz nominalne vrednosti, zanje pa je iztržil 2.860 evrov. Po številu delnic pri najvišji vrednosti izstopa transakcija s 744 delnicami Vzajemne, za katere je prodajalec iztržil kar 14.880 evrov. Naj ob tem dodamo, da so bile delnice Vzajemne nekdanjim zavarovancem dodeljene na podlagi izračunanih deležev in števila let, ki so bili pri Vzajemni. Največji mali delničar, mislimo na fizično osebo, je imel v lasti 781 delnic Vzajemne; gre za primer prevzema delnic tudi za družinske člane, smo poročali pred trgovanjem. Največji med vsemi delničarji je sicer Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki mu pripada dobrih 15 odstotkov delnic Vzajemne.

Začetna vnema kupcev je po eksplozivni rasti nekoliko popustila, cena pa se je po poldnevu začela spuščati. Zadnji posel je bil sklenjen pri osmih evrih za delnico. To pomeni, da je bil za nekatere sredine kupce delnic Vzajemne izjemno slab dan, saj so ob zaključku trgovanja ustvarili že 60-odstotno izgubo, ki se še ni realizirala, če delnic še niso prodali.

Kaj je vodilo do ekstremne rasti cene delnic Vzajemne?

Odgovor smo iskali s pomočjo vodje za regulativo pri Ljubljanski borzi Andraža Aša, za začetek pa si poglejmo, kako poteka neprekinjen način trgovanja na Ljubljanski borzi, ki je namenjen za likvidnejše instrumente. Zjutraj se začne z otvoritveno avkcijo, v kateri si zaporedno sledita fazi upravljanja naročil in oblikovanja tečaja, sledi neprekinjeno trgovanje, konec trgovalnega dne pa še zaključna avkcija, sestavljena iz enakih faz kot otvoritvena.

Po jutranjem oblikovanju tečaja pri Vzajemni so se na prvi trgovalni dan zgodila odstopanja. Izstopala so predvsem "tržna naročila", ki jih je bilo nadpovprečno veliko, pravi Aš. To pomeni, da so bili potencialni kupci pripravljeni sprejeti katerokoli tržno ceno za nakup delnic Vzajemne. Na strani ponudbe ni bilo dovolj delnic, zato se je zelo verjetno začelo špekuliranje: oddana so bila tržna naročila, prodajalci delnic so najprej dvignili ceno na pet evrov, nekateri nato celo na 20 in nekaterim je uspelo skleniti posel pri 20-kratniku nominalne vrednosti.

 

 

Prav izrazitim skokom cene delnic Vzajemne so sledile prekinitve. Same prekinitvene avkcije sicer na Ljubljanski borzi niso neobičajne (včeraj so se sprožile denimo tudi pri delnicah Krke in Petrola, ki so se med trgovanjem občutneje podražile), pravi Aš. Prožita se lahko dva avtomatična mehanizma: prekinitvena avkcija in podaljšanje prekinitve. Prvi mehanizem se sproži pri spremembi za okoli štiri, pet odstotkov in traja okoli pet minut. To pomeni, da se prekine neprekinjeno trgovanje in se ponovno vstopi v avkcijski del, da se zberejo naročila, nato pa se v enem trenutku izvedejo posli (na kronološkem dnevnem poročilu o poslih to vidimo kot proženje več naročil ob isti uri). Če gre za večje odstopanje, je predvideno podaljšanje prekinitvene avkcije, kar traja deset minut, skupaj torej 15 minut. Vse to se zgodi samodejno, brez posebnega poseganja Ljubljanske borze. 

A ker so bila v sredo zares velika odstopanja, ima Ljubljanska borza na voljo še en instrument, ko gre za očitno tržno neravnovesje, za tako nenormalne premike, kot je šlo v primeru Vzajemne. Govorimo o podaljšanju že podaljšane prekinitvene avkcije, za kar so se v primeru Vzajemne tudi odločili, pravi Aš. O tem se javnost obvešča prek oglasne deske Ljubljanske borze Seonet, prekinitve pa so trajale tudi po eno uro.

Po besedah sogovornika so tovrstne prekinitve namenjene temu, da udeleženci zaznajo, da so se razmere na trgu izredno spremenile in se imajo čas odzvati. Primer Vzajemne: trgovanje se je začelo pri enem evru, od tam je sledil premik na pet evrov, zaradi česar je borza udeležencem dala več časa, da se s tem seznanijo, se informirajo in se odzovejo, tako na nakupni kot prodajni strani. Tako so imeli tudi kupci, ki so kupovali s tržnimi (market) naročili, čas, da preverijo, ali gredo s ponudbo morebiti predaleč.

Pred tem je Ljubljanska borza posegla v trgovanje aprila lani, pri delnicah NLB in Save Re. Poseganja borz se dogajajo tudi v tujini. Včeraj smo denimo poročali o borznem polomu v Južni Koreji, kjer so se za zaradi precejšnjega padca odločili za prekinitev za ves trg. S tem borza udeležencem na trgu zagotovi čas, da se odzovejo in "bolje" oblikujejo tečaje, poudarja sogovornik.

Če pod prvi trgovalni dan z delnicami Vzajemne potegnemo črto: kombinacija močnega povpraševanja in tržna (market) naročila, ob omejeni ponudbi, sta ceno delnic Vzajemne dvignila v višave. Nekateri so ob tem odlično zaslužili, nekatere pa je vratolomna odločitev, da delnice kupijo za vsako ceno, drago stala. A tudi ti, dokler delnic ne prodajo, izgube niso pridelali. Ali bo cena delnice rasla ali padla, ne vemo, lahko pa rečemo, in to sledi tudi iz napovedi uprave, da bo Vzajemna točko preloma predvidoma dosegla leta 2028, mogoče malce prej.