Nemir na trgih prepolovil vplačila v slovenske vzajemne sklade

Leto se je za slovenske družbe, ki tržijo vzajemne sklade (DZU), začelo precej dobro. V prvih dveh mesecih so beležile skoraj 120 milijonov evrov neto vplačil, kar je obetalo zares dober rezultat na letni ravni. A ameriški predsednik Donald Trump je z uvajanjem carin, predvsem pa z njihovimi posledicami, vlagateljem nagnal strah v kosti. Zdi se, da je ta strah dosegel tudi slovenske vlagatelje, saj so se neto vplačila v slovenske vzajemne sklade glede na letos začeti trend močno zmanjšala. Ob povečani nihajnosti na trgih so se nekateri celo odločili za delna izplačila, nekateri pa so sredstva prenesli v bolj konservativne, denarne sklade. 

"Po podatkih domačih ponudnikov vzajemnih skladov smo imeli marca 2024 50,7 milijona evrov neto prilivov, medtem ko jih je bilo v letu 2025 za 24,9 milijona evrov," je številke za letošnji marec razkril Goran Djuratović, direktor sektorja finančnega svetovanja in trženja pri družbi Generali Investments. To pomeni, da so se na letni ravni neto vplačila več kot prepolovila, še precej bolj pa zmanjšala v primerjavi z letošnjim februarjem, ko so domači ponudniki v statistiko vpisali 61,4 milijona evrov neto vplačil. Podatke o neto prilivih bo danes objavila tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP). 

"Sestankov in klicev vlagateljev je več kot običajno, kar je razumljivo glede na nihanja, ki smo jim priča," pravi Djuratović. Vlagatelje zanimajo predvsem trenutne razmere, pogled za naprej in morebitne priložnosti za vstop ali dokup ugodnih naložbenih priložnosti. Pri njih poskušajo vlagateljem prikazati daljše zgodovinsko dogajanje na kapitalskih trgih in podobne dogodke, ki so v preteklosti kratkotrajno vplivali na znižanje vrednosti, a so se vsakokrat pokazali kot odlična nakupna priložnost za dolgoročnega vlagatelja.

Tudi na NLB Sklade se je v tem obdobju obrnilo več vlagateljev, kar pa je, tako pravijo, v času povečane tržne negotovosti običajno: "Vlagatelje spomnimo, da je pomembno ostati osredotočen na dolgoročne cilje in se izogibati impulzivnim odločitvam o prodaji naložb, ki so pogosto posledica kratkoročnih nihanj na trgih."

Največ vprašanj so zaznali pri vlagateljih, ki so se v vzajemne sklade vključili šele pred kratkim in zdaj prvič doživljajo izrazitejši tržni popravek: "Tem vlagateljem je smiselno ponuditi dodatna pojasnila in jih spomniti na naravo kapitalskih trgov, kjer so nihanja sestavni del poti do dolgoročnih ciljev. Prav dolgoročna naravnanost in ustrezna razpršitev naložb sta odločilna dejavnika pri doseganju pričakovane donosnosti."

 

 

Nekateri v delno izplačilo, drugi v denarne sklade

Kljub temu se nekateri odločajo za delna izplačila ali prenos sredstev v bolj konservativne sklade z manjšo nihajnostjo, pravijo pri NLB Skladih. "Nas pa še posebno veseli, da se hkrati krepi tudi segment vlagateljev, ki borzne korekcije prepoznavajo kot priložnost in v tem obdobju dodatno povečujejo svoje vložke. To je spodbudno sporočilo, ki kaže na postopno rast finančne pismenosti slovenskih vlagateljev," so pojasnili iz NLB Skladov.

Djuratović iz Generali Investment ugotavlja, da kljub povečani nihajnosti ne opažajo paničnih odzivov vlagateljev: "Tisti, ki zmanjšujejo izpostavljenost do delniških naložb, pa svoja sredstva večinoma alocirajo v denarni sklad in tam počakajo do umiritve na trgih." Sicer pa na splošno niso zaznali večjih sprememb v sestavah portfeljev svojih vlagateljev, celo nasprotno: "Večina vlagateljev, ki se pusti poučiti in obvestiti o trenutnih razmerah na kapitalskih trgih, izkorišča razmere za dodajanje ugodnih delniških pozicij v svoj portfelj."

Pri Triglav Skladih v zadnjih tednih ne zaznavajo večjih sprememb v obnašanju vlagateljev, ki bi odstopalo od običajnega odziva na tržna gibanja: "Tudi tokrat, ob povečani negotovosti, se stranke večinoma odzivajo pričakovano – previdneje pristopajo k novim naložbam, pogostejši so prenosi sredstev znotraj portfeljev, pri čemer se del sredstev pogosto umakne v sklad denarnega trga."

Sicer pa vlagatelje zanima, kje je dno, kaj se pravzaprav dogaja, kdaj se bodo razmere umirile in ali bi morali sprejeti kakšne ukrepe glede svojih naložb, še pravijo pri Triglav Skladih. Ob tem opozarjajo, da je najpomembnejše ohraniti trezno glavo: "Vlagateljem svetujemo, naj se izognejo čustvenim in preuranjenim naložbenim odločitvam, ki so v času kratkoročnih nihanj pogosto neoptimalne. Če se njihov naložbeni cilj in dolgoročni časovni okvir nista spremenila, priporočamo, da vztrajajo pri izbrani strategiji. Portfelj naj prilagajajo le, če so se spremenile njihove osebne okoliščine ali cilji – ne samo zaradi trenutne negotovosti na trgih."

Pri NLB Skladih so še opazili, da se v zadnjem obdobju vse več vlagateljev odloča za bolj globalno razpršene in uravnotežene sklade: "Medtem ko so v času borzne rasti nekoliko pogosteje izbirali tudi regijske ali geografske sklade, se danes v večji meri nagibajo k naložbam, ki vključujejo širši nabor razvitih in razvijajočih se trgov, tudi kombinacijo delniških in obvezniških naložb. Tak pristop jim omogoča večjo razpršitev in odpornost portfelja v času povečane tržne negotovosti."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar