Pandemija covida-19, vojne, energetska kriza, rekordna inflacija, kriptoevforija, tehnološki razcvet, ki ga je spodbudila umetna inteligenca (AI), trgovinska prerivanja zaradi nove carinske politike ZDA … To je le del dogajanj, ki so v zadnjih nekaj letih pretresla globalno gospodarstvo in na kapitalskih trgih povzročila pomembne spremembe vrednosti različnih naložbenih instrumentov. Pravzaprav se svet danes spreminja z nevideno hitrostjo, zaradi česar nestabilnost na trgih morda še nikoli ni bila večja.
V takih razmerah se postavlja vprašanje, ali lahko vlagatelji učinkovito zaščitijo svoje premoženje oziroma ustvarijo donos tudi v obdobjih neprekinjenih gospodarskih in tržnih šokov. Prav to je ideja t. i. "portfelja za vse čase" (all weather portfolio), naložbene strategije, ki jo je razvilo ameriško podjetje za upravljanje premoženja Bridgewater Associates pod vodstvom svojega ustanovitelja Raya Dalioja.
Eureka
Dalio je Bridgewater ustanovil leta 1975 v svojem stanovanju v New Yorku. Takrat je aktivno trgoval s surovinami, valutami in na kreditnem trgu ter delal kot svetovalec. Med njegovimi strankami sta bila McDonald’s in eden največjih proizvajalcev piščančjega mesa v ZDA. McDonald’s je želel promovirati nov izdelek, chicken mcnuggets, in bil zaskrbljen, da bi se cene piščančjega mesa lahko zvišale, kar bi jih prisililo, da izbirajo med zvišanjem cen na jedilniku ali znižanjem profitnih marž. Želeli so se zaščititi pred tveganjem, vendar ni obstajal vzdržen trg za terminske pogodbe na piščančje meso.
Proizvajalci piščančjega mesa niso želeli prodajati po fiksni ceni, saj so se bali, da bi se njihovi stroški lahko zvišali, kar bi povzročilo izgubo pri dobavnih pogodbah. Dalio je takrat ugotovil, da je cena piščančjega mesa pravzaprav odvisna od vrednosti mesa (ki je poceni), koruze in soje. Poudaril je, da sta prav koruza in soja nestabilna stroška, na katera bi moral biti pozoren proizvajalec piščančjega mesa, ter predlagal kombinacijo obeh v terminski pogodbi, ki bi učinkovito zaščitila izpostavljenost proizvajalca nihanju cen ter mu omogočila, da McDonald’su ponudi fiksno ceno. Proizvajalec perutnine je sklenil dogovor, McDonald’s pa je leta 1983 lansiral mcnugget.
Rej Dalio. Foto: Bloomberg
Takrat je Dalio spoznal, da je mogoče vsak vir donosa razčleniti na njegove sestavne dele in ga natančneje analizirati z raziskovanjem dejavnikov, ki vplivajo na te posamezne komponente. Tako kot je cena perutnine odvisna od cene koruze in soje, je ceno nominalne obveznice mogoče razdeliti na realno komponento donosa in inflacijski del. Takšno razmišljanje je postavilo temelje za oblikovanje portfelja za vse čase oziroma "all weather" – če je mogoče sredstva razdeliti na različne sestavne dele in jih nato spet združiti v celoto, je enako mogoče storiti tudi s portfeljem.
Diverzifikacija
Po dolgoletnih raziskavah o tem, kako različni naložbeni instrumenti delujejo v različnih okoliščinah, so Dalio in njegovi sodelavci leta 1996 predstavili "recept" za portfelj, za katerega so verjeli, da lahko prinaša donos ne glede na trenutne razmere. Glavno izhodišče je bila Dalieva želja, da dolgoročno finančno zaščiti svojo družino oziroma da je finančno zaščitena po njegovi smrti.
Gre za razmeroma pasivno in razpršeno naložbeno strategijo, zasnovano tako, da dobro deluje v različnih gospodarskih razmerah, vključno z rastjo, recesijo, inflacijo in deflacijo. Ta portfelj predvideva razporeditev sredstev v delnice (30 odstotkov), srednjeročne obveznice (15 odstotkov), dolgoročne obveznice (40 odstotkov), surovine (7,5 odstotka) in zlato (7,5 odstotka). Glavni cilj je uravnotežiti tveganje in donos.
Namreč, Dalio in njegova ekipa so pri izbiri naložbenih instrumentov izhajali iz dejstva, da lahko obveznice doživijo razcvet ob deflaciji, surovine lahko zrastejo, kadar inflacija preseneti, delnice pa lahko beležijo nepričakovano močno rast, če gospodarstvu dobro kaže. Z razporeditvijo naložb med različne razrede sredstev, ki so različno občutljivi za gospodarske cikle, portfelj poskuša zmanjšati nestanovitnost ter hkrati ohranjati stabilno rast. Ključno je, da ni cilj v vsakem primeru premagati trg , temveč zaščititi portfelj v številnih okoliščinah in se izogniti dramatičnim izgubam.
Učinkovitost in kompromisi
Testiranja in zgodovinski podatki nakazujejo, da ta pristop zagotavlja soliden dolgoročni donos. Po izračunih platforme Backtest bi naložba 10 tisoč evrov leta 2005 po tej formuli razporeditve danes znašala približno 36 tisoč evrov, kar ustreza sestavljeni letni stopnji rasti 6,61 odstotka.
Treba je poudariti, da gre za nominalno vrednost, kar pomeni, da bi ob upoštevanju vpliva inflacije v tem obdobju realna stopnja rasti znašala 4,44 odstotka.
Prav tako je pomembno povedati, da gre za portfelj, ki vključuje določene kompromise oziroma možnost izgubljenega donosa. Na primer, ob močnem bikovskem trgu delnic bi razmeroma skromna alokacija sredstev v delnice v okviru takšnega portfelja prinesla manjši donos v primerjavi z bolj agresivno strategijo, osredotočeno na delnice. Hkrati velika alokacija v dolgoročne obveznice pomeni, da tvegamo slabše rezultate, kadar obrestne mere rastejo ali pride do inflacijskega presenečenja.
Kljub temu je zaradi današnjega investicijskega položaja – motena dinamika inflacije, geopolitične napetosti in trgi, ki se odzivajo nepričakovano – filozofija "all weather" zelo relevantna. Ne obljublja bleščečih donosov ob vsakem tržnem vzponu, zagotavlja pa bolj mirno vožnjo in manjšo ranljivost ob nepričakovanih šokih.
.webp){kind=icon}
