Centralne banke rahljajo restriktivno denarno politiko z znižanjem referenčnih obrestnih mer, saj se zdi, da je inflacija pod nadzorom. Evropska centralna banka (ECB) je po poletnem premoru v skladu s pričakovanji po prvem junijskem rezu nadaljevala nižanje za dodatnih 25 bazičnih točk, temu ritmu pa je z enim večjim rezom v višini pol odstotne točke sledila tudi ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed). Kako visoko analitiki Bloomberg Adria (BBA) vidijo obrestne mere ob koncu leta?
Odločitve centralnih bank so večinoma pozitivno pospremili tudi vlagatelji na kapitalskih trgih, ki so čakali na sproščanje monetarne politike. Kljub temu so centralni bankirji onkraj Atlantika nekoliko presenetili z agresivnejšim rezom od pričakovanj, kar je nekoliko zmedlo vlagatelje, ki se sprašujejo, ali Fed vidi slabše gospodarske kazalnike.
Kako so se odzvale regionalne centralne banke po rezih večjih centralnih bank? ECB je sledila tudi Narodna banka Srbije (NBS) in znižala obrestno mero na 5,75 odstotka, medtem ko je Nacionalna centralna banka Severne Makedonije (NBRNM) zaradi ugodnejšega inflacijskega okolja prvič po ciklu monetarnega zaostrovanja začela zniževati obrestne mere za 25 bazičnih točk na 6,05 odstotka.
Preberi še
Koliko so se v enem mesecu pocenili krediti
Od 16 primerov so se hipotekarni krediti v 11 primerih pocenili.
17.09.2024
Simkus, ECB: Oktobrskega reza zagotovo ne bo
Malo je možnosti, da bo Evropska centralna banka oktobra spet znižala obrestne mere, je dejal član Sveta ECB Gediminas Simkus.
17.09.2024
Ameriški Fed presenetil: Obrestne mere nižje za pol odstotne točke
Izvzemši pandemijo je Odbor FOMC zadnjič znižal obrestne mere za pol točke leta 2008 med svetovno finančno krizo.
18.09.2024
Od sredine leta, ko so se začela ugibanja o rahljanju restriktivne denarne politike, so donosi državnih obveznic v regiji Adria začeli upadati. "Do konca leta in v letu 2025 pričakujemo, da bo donos še naprej padal na podlagi pričakovanega znižanja referenčnih obrestnih mer pri centralnih bankah, kar bo omogočilo znižanje obrestnih stroškov prihodnjih izdaj državnega dolga," ocenjujejo analitiki BBA.
Poleg tega Slovenije je tudi Hrvaška dosegla kreditno oceno A– pri agenciji S&P, analitiki pa pričakujejo, da ji bodo sledile tudi druge agencije. "Srbija bi lahko bila naslednja v regiji Adria, ki bo prejela investicijsko oceno, kar bo povzročilo nadaljnje znižanje donosov, saj bodo postali privlačnejši za sklade in vlagatelje," menijo analitiki BBA.
Kje bodo obrestne mere v nadaljevanju leta?
ECB
"Do konca leta pričakujemo vsaj še eno znižanje za 25 bazičnih točk, kar bo vlilo nekaj optimizma ob ohlajanju gospodarstva zahodne Evrope. Kljub temu bo prelivanje nižje referenčne obrestne mere na posojilne obrestne mere podjetjem in gospodinjstvom še vedno nekoliko počasnejše," ocenjujejo analitiki Bloomberg Adria. Pozitiven vpliv pričakujejo v prvi polovici prihodnjega leta.
"S tem bi se podjetjem znižali stroški zadolževanja, a tudi povečali kapitalski izdatki," menijo. Nižje obrestne mere bodo občutili bolj zadolženi sektorji v Evropi, kot je nepremičninski ali storitveni, kjer bi se morali znižati stroški zaščite premij pred tveganjem (CDS).
Fed
"V ZDA pričakujemo podobno smer rahljanja obrestnih mer tudi v nadaljevanju leta, saj pri Fedu napovedujejo, da bodo obrestne mere do konca leta upadle še za vsaj 50 bazičnih točk. Seveda bodo odločitve še naprej temeljile na vhodnih podatkih, vendar trenutno tudi ti kažejo v smeri monetarnega sproščanja," pravijo analitiki BBA. Pričakovanje znižanja obrestnih mer se je v določeni meri že odrazilo na trgu posojil.
Tako se je 30-letna obrestna mera za stanovanjsko posojilo znižala na 6,2 odstotka, kar je najmanj od začetka leta 2023 in 1,6 odstotne točke nižje od najvišje ravni. "To bo povečalo del razpoložljivega dohodka, a tudi stabiliziralo nepremičninski trg, ki je pod vplivom visokih obrestnih mer," menijo analitiki.
NBS
"V Srbiji bo NBS zagotovo sledila ECB, morda pa bo obrestne mere še dodatno znižala. Tako bi referenčna obrestna mera do konca tega leta upadla proti petim odstotkom," napovedujejo analitiki BBA. Zakonsko postavljena zgornja meja posojilnih obrestnih mer po njihovih besedah ne bi smela povzročiti motenj na trgu. "Novela zakona gre namreč bolj v smeri, da bo v nekem prihodnjem ciklu rasti referenčnih obrestnih mer učinek na komitente bolj postopen, kot je bil v tem ciklu monetarnega zaostrovanja," pojasnjujejo.
NBRNM
"Do konca leta pričakujemo, da bo severnomakedonska centralna banka (NBRNM) postopoma uskladila višino obrestne mere še za vsaj 30 bazičnih točk glede na nadaljnje umirjanje stopnje rasti inflacije zaradi nižje cene nafte," pravijo analitiki BBA. Prav tako naj bi nižja obrestna mera pozitivno vplivala na gospodarstvo, ki pa nikakor ne bo raslo hitreje od sosednjih držav.