Kam zdaj vložiti 10, 50 in 100 tisoč evrov? Portfelji, ki jih priporočajo profesionalci

Globalni finančni trgi so v zadnjih tednih pod izrazitim pritiskom. Vseameriški indeks S&P 500 je zdrsnil na enomesečno dno in doživel najdaljši niz padcev po avgustu, tehnološki velikani pa izgubljajo zagon. Vlagatelji namreč vse glasneje dvomijo, ali lahko umetna inteligenca (AI) izpolni visoka pričakovanja, ki so letos poganjala rast.

Podobno zadržano gibanje vidimo tudi na evropskih in azijskih borzah, bitcoin pa se je utrdil pod mejo 92 tisoč dolarjev. Donosnosti ameriških obveznic so se po večdnevni rasti umirile, potem ko je iskanje varnih naložb okrepilo povpraševanje po državnih papirjih.

Kot pojasnjuje Mahdi Saadi, analitik pri Triglav Investments, finančni trgi v zadnjem četrtletju leta 2025 vstopajo v fazo "stabilizacije z velikimi razlikami med regijami". Po njegovih besedah ZDA ostajajo najmočnejši trg zaradi visoke rasti dobičkov in marž, medtem ko Evropa izgublja zagon zaradi nizke rasti in političnih tveganj. 

"Največ priložnosti se trenutno kaže v ZDA, predvsem v tehnološkem in finančnem sektorju," poudarja Saadi, ki ob tem opozarja, da so tveganja povezana z nadaljnjo denarno politiko ameriške centralne banke Federal Reserve in politično negotovostjo v Evropi. Pri obveznicah ohranja nevtralen pogled, saj so dolgoročna obrestna tveganja še vedno izrazita.

Negotovost med vlagatelji dodatno stopnjuje pričakovanje objave zapisnika ameriške centralne banke, saj trgovci vse manj verjamejo v skorajšnje znižanje obrestnih mer. Vodilni možje Wall Streeta opozarjajo na previdnost in možnost nadaljnjih padcev, medtem ko del analitikov že govori o začetku širše korekcije tehnološkega sektorja v obsegu 10 do 15 odstotkov.

Kam vložiti 10, 50 in 100 tisoč evrov?

V takšnem okolju se posamezni vlagatelji sprašujejo, kako sestaviti portfelj, ki bo preživel povečano volatilnost in prinesel dolgoročno stabilne donose. Zato smo največje upravljavce premoženja na slovenskem trgu vprašali, kam bi danes vložili 10, 50 oziroma 100 tisoč evrov – panožno, geografsko in med različnimi naložbenimi razredi.

"Bolj pomembno od različne višine zneskov, ki jih posameznik želi alocirati na kapitalske trge, je, kakšno utež naložbenega tveganja predstavlja izbrani znesek v celotni premoženjski sliki posameznika," pravi Goran Djuratović, direktor sektorja finančnega svetovanja in trženja pri Generali Investments. 

"Če ima vlagatelj 20 tisoč evrov za naložbenje, ob tem pa še na primer dve stanovanji in 50 tisoč evrov depozitov, si lahko privošči 100-odstotno izpostavljenost," ponazori sogovornik. Če 20 tisoč evrov predstavlja celotna likvidna sredstva, pa mora temu ustrezno delež naložb v portfelju večjega tveganja prilagoditi (torej zmanjšati).

Zakaj takšen pristop? Djuratović pojasnjuje, da lahko s takim pristopom vlagatelj ostane dolgoročno alociran v bolj tvegane naložbe in ni potrebe po kratkoročnih prilagoditvah ob negativnih kratkotrajnih dogodkih, čustvenih umikih ali preostalih idejah ciljnega vstopa na trge, ki dokazano dolgoročno ne prinašajo pozitivnih učinkov.

Podobno je tudi mnenje Primoža Čučka, skrbnika nav področju prodaje v Triglav Investmentsu, saj pravi, da je pri vseh treh zneskih – 10, 50 in 100 tisoč evrov – zasnova sestave portfelja praviloma podobna: glavnina naložb je lahko postavljena v razpršene delniške naložbe, ob tem pa se ohranja ustrezen delež obvezniških naložb kot stabilizacijski element. 

"Razlike med zneski se zato ne kažejo toliko v strukturi kot v možnosti nekoliko širše razpršitve pri višjih zneskih," dodaja Čuček, ki poudarja, da če se vlagatelj odloči za vzajemne sklade, so že ti sami po sebi razpršen finančni instrument.

 

Karin Kunrath iz Raiffeisen Capital Managementa poudarja, da enotnega 'idealnega portfelja' ni. "Portfelj 18-letnega vlagatelja, ki lahko prevzame več tveganja, je povsem drugačen od portfelja 70-letnega vlagatelja, ki je naravnano bolj obrambno. Za vsakega posebej pa je lahko 'idealni portfelj' prav to – individualno prilagojena struktura," pojasnjuje.

Po njenem mnenju sta tveganje in časovni horizont naložbe osebni odločitvi, neodvisno od zneska, s katerim vlagatelj razpolaga. Največje tveganje je pogosto prav prekratko obdobje vlaganja, zaradi katerega lahko vlagatelj realizira izgubo. "Ključno je, da je portfelj zasnovan kot naložba – ne kot špekulacija," dodaja.

Portfelj, kot ga je zasnovala Karin Kunrath, direktorica naložb pri Raiffeisen Capital Managementu: 

Kunrath svetuje postopno vstopanje na trg, denimo z mesečnimi vplačili, saj to zmanjša tveganje napačnega trenutka. Enako pomembni sta razpršitev med različne regije, sektorje, valute in razrede sredstev ter dolgoročna perspektiva. Po njenih besedah je vlagateljem trenutno v korist kombinacija več strukturnih megatrendov – od razvoja umetne inteligence in demografskih premikov do energetske tranzicije in globalnih vlaganj v infrastrukturo.

• Zdravstvo ostaja eden najbolj stabilnih sektorjev, saj ga poganjata staranje prebivalstva ter vse hitrejši napredek v biotehnologiji in medicinskih tehnologijah. Energetska tranzicija in segment javnih služb pridobivata zaradi rastočega povpraševanja po elektriki, ki ga ustvarjata širjenje AI in elektrifikacija. Po Kunrath so med zmagovalci tako proizvajalci čiste energije kot tradicionalne energetske družbe, ki vstopajo v nova investicijska cikla.

• Močno v ospredju je tudi infrastruktura – od transporta in digitalnih omrežij do čiste energije. Gre za sektor, ki ponuja privlačne, pogosto inflacijsko vezane donose in močno regulativno podporo tako v ZDA kot EU. Pri industriji izpostavlja priložnosti v obrambnem sektorju, robotiki, avtomatizaciji, preoblikovanju dobavnih verig ter zelenih infrastrukturnih projektih.

• Tehnologija ostaja dolgoročno najmočnejši tematski motor, a zahteva selektivnost zaradi visokih vrednotenj. Najbolj obetavni segmenti so polprevodniki, podatkovni centri, AI-infrastruktura, kibernetska varnost in avtomatizacija.

Svetuje takšno geografsko razpršitev:

ZDA – 50 odstotkov delniške izpostavljenosti: Ostajajo 'motor globalnih dobičkov', predvsem v tehnologiji, zdravstvu in industriji, zaradi visokih vrednotenj bi Kunrath ohranila nekoliko manjšo utež, kot jo ima MSCI World.

Evropa – 30 odstotkov delniške izpostavljenosti: Privlačnejša vrednotenja, zanimive priložnosti v industriji in infrastrukturi, a nižja dolgoročna rast dobičkov kot v ZDA.

Azija brez Japonske/trgi v razvoju – 15 odstotkov delniške izpostavljenosti: Podprti z demografskimi trendi, rastjo potrošnje in preseljevanjem proizvodnje; posebej zanimivi: Indija, ASEAN, izbrane panoge na Kitajskem (EV-veriga, avtomatizacija).

Japonska – 5 odstotkov izpostavljenosti: Koristi od reform upravljanja podjetij in investicijskega cikla.

Portfelj, kot ga predlaga Goran Djuratović, Generali Investments:

• Če predvidevamo, da je vlagatelj v zgodnjih aktivnih letih, si lahko privošči večje tveganje, zatorej je lahko bolj agresiven pri investiranju in je izpostavljen 70 do 80 odstotkov naložbam z večjim tveganjem (predvidoma delniškim trgom), preostalo pa ima v obliki likvidne rezerve, ki jo izkoristi za dodajanje pozicij prvotnemu delniškemu portfelju ob morebitnih nakupnih priložnostih, ki se pojavijo na trgu. V zrelejša obdobja gre vlagatelj, bolj se utež premika na stran manj tveganih naložb.

• Glede na trend, rast, investicije in razvoj panog v prihodnosti vsekakor prednjačijo panoge tehnologije, zdravstva/dolgotrajne oskrbe in financ.

• 'Hrbtenica' naložb naj sloni na trgih ZDA in Evrope (od 60 do 70 odstotkov), za 'začimbo' portfelja (preostalih od 30 do 40 odstotkov) pa naj se doda tudi nekaj regionalnega trga v razvoju (SEE) ter trgov Azije (Indija, Kitajska, Indonezija, Tajvan …).

• Naložba naj bo opredeljena dolgoročno in alokacija tveganih naložb v skladu z ustreznim razmerjem v celotnem portfelju likvidnih sredstev.

Portfelj, kot bi ga sestavil Primož Čuček, Triglav Investments:

• Največji del – 40 odstotkov – bi investiral v globalne delniške naložbe, pretežno v delnice podjetij, ki upravljajo najmočnejše blagovne znamke na svetu (denimo sklad Triglav Top Brands). Potem bi 30 odstotkov namenil v delnice podjetij z razvitih kapitalskih trgov – Severna Amerika, Evropa, Azija-Pacifik, nato po 10 odstotkov v evropske delnice, v podjetja in tehnologije, ki so okoljsko manj obremenjujoče, in zadnjih 10 odstotkov v delnice trgov v razvoju (Azija, Latinska Amerika, Afrika, Vzhodna Evropa).

• Pri panožni razpršitvi trenutno izpostavlja predvsem informacijsko tehnologijo in komunikacijske storitve, kjer podjetja beležijo stabilno rast prihodkov in dobičkov. Finančni sektor ostaja pomemben del dolgoročno razpršenega portfelja, saj se razmere po obdobju strožje monetarne politike postopoma stabilizirajo. V sektorjih zdravstva, industrije in nepremičnin ohranjajo nevtralen pogled, medtem ko so osnovne potrošne dobrine, energija in materiali zaradi kratkoročnih dejavnikov manj privlačni.

• Tudi pri geografski razporeditvi je slika jasna: največ priložnosti vidi v Severni Ameriki, predvsem v ZDA, kjer podjetja ustvarjajo največjo rast dobičkov. Postopno povečujejo izpostavljenost trgom v razvoju, medtem ko Evropo zaradi šibkejše gospodarske dinamike nekoliko zmanjšujejo.

• Glede tveganja pa poudarja, da višina vložka ni ključni dejavnik. Pričakovani donosi so vedno povezani z višjim tveganjem, zato mora vlagatelj kratkoročna nihanja razumeti kot del poti do dolgoročnih rezultatov. Ključ ostajata razpršenost in vztrajanje pri strategiji skozi različne tržne cikle.