Kdo bo zmagal v spopadu med bančnima Davidom in Goljatom?

Biblijska zgodba o Davidu in Goljatu je v zadnjih letih v mednarodnih finančnih in tehnoloških krogih postala aktualnejša kot kadarkoli prej. Pripoved o tem, kako so se Judje bali filistejskega bojevnika impozantne višine, ki ga je pogumni judovski pastir po imenu David izzval na boj in kljub neprimerljivo manjši fizični moči premagal z odločnostjo in premišljenostjo, bi bila lahko tudi dokumentarna reportaža o stanju med finančnimi institucijami. Tradicionalne banke in bančni sistemi so v tej zgodbi naduti ogromni Goljat, neobanke in druga  finančnotehnološka podjetja pa so drzni mali David, ki s pračo luča kamen v velikana, da ga zadene med oči in podre na tla. 

V resničnosti je bančni Goljat daleč od tega, da bi padel na tla, vendar je Davidova invazija v polnem teku. In to ne samo v Severni Ameriki in Zahodni Evropi, temveč tudi v regiji Adria. Medtem ko številni uporabniki storitev tradicionalnih bank v najboljšem primeru uporabljajo storitve PayPala kot trenutno največje neobanke na svetu po številu uporabnikov in tržni kapitalizaciji, po vsem svetu, tudi v regiji Adria, raste priljubljenost neobank. Od brazilske Nubanke ter britanskih Revoluta in Wisa do nizozemskega Bunqa in nemškega N26 ter ameriških neobank Cash App, Green Dot, SoFI, Ally Bank, MoneyLion in Chime. 

Poleg neobančnih storitev, med katerimi so celo posojila uporabnikom, pa raste tudi priljubljenost različnih finančnotehnoloških in kriptostoritev. Tako marsikoga navdušuje hrvaško blockchain fintech podjetje Revuto, ki uporabnikom pomaga pri upravljanju številnih naročnin na internetu, prav tako pa aplikaciji Curve in Wirex, med katerima prva združuje vse uporabnikove kartice in jih naredi kompatibilne z Applom in Google Payem, druga pa omogoča plačilo s kriptovalutami na kateremkoli prodajnem mestu na svetu, saj v trenutku pretvori kripto v tako imenovano fiat valuto. Ko se temu dodajo številne aplikacije, ki združujejo borzo in menjalnice kriptovalut, se zdi, da fintech resno ogroža finančno industrijo, ki temelji na tradicionalnih bankah in drugih finančnih institucijah. 

Bloomberg

 

Medtem ko fintech prinaša tehnologijo, neobanke ali digitalne banke dejansko uporabljajo to vrhunsko tehnologijo, da uporabnikom ponudijo klasične bančne storitve, vendar z veliko manj birokracije in v absolutno spletnem okolju. Pravzaprav se trudijo, da bi razveljavili klasično vizijo banke, torej vizijo, ki vključuje obiske v bančnih poslovalnicah ob natančno določenem delovnem času, čakanje v vrstah, bančne provizije na vsakem koraku ter čakanje na izvedbo prenosa denarja. Neobanke želijo vse pomanjkljivosti tradicionalnega bančništva izkoristiti in z usmerjanjem strank izključno v digitalno izkušnjo s podporo uporabnikom 24 ur na dan sedem dni v tednu sprožiti kamen med oči bančnega Goljata. 

Da to ni tako nemogoče niti v regiji Adria, priča velik prodor neobank, zlasti v Sloveniji in na Hrvaškem. Na primer, samo Revolut je leta 2024 na Hrvaškem presegel pol milijona uporabnikov.

Neobanke vodijo operacije iz Srbije 

Po besedah izrednega profesorja Ekonomske fakultete v Beogradu Velimira Lukića imajo možnosti za tržni uspeh tiste neobanke, ki presegajo uveljavljene meje konvencionalnega bančništva. 

"Primerjalna prednost neobank, kot je Revolut, je, da ponujajo preprost in ugoden način prenosa denarja v mednarodnem okviru ter spodbujajo plačila, ki jim tradicionalne banke ne dajejo velikega pomena, kot so kupoprodaje digitalnih sredstev," pravi profesor Lukić in dodaja, da je prodor neobank v regiji Adria pogojen tako z obstoječo nacionalno bančno in drugo regulativo kot tudi z obstojem nacionalnih valut. "Ko je Hrvaška vstopila v evrsko območje, je to delovalo kot močan stimulans za njihov agresivnejši prodor."

Po besedah tega strokovnjaka za nove tehnologije v bančništvu v Srbiji »v bližnji prihodnosti tam ne bomo videli neobank, ker državljani niso primerni kot stranke neobank". Vendar poudarja, da bo iz Srbije mogoče voditi operacije neobank, ustanovljenih v evropskih državah, kar se že dogaja. 

Evropska neobanka Qonto s sedežem v Parizu ima dober del ekipe za podporo uporabnikom in inženirje, zadolžene za tehnično plat, prav v Beogradu. Ta neobanka, katere platformo zdaj uporablja več kot pol milijona evropskih malih in srednjih podjetij, je pred dvema letoma kupila fintech podjetje Penta, ki je prej z ekipo več kot dvesto zaposlenih v Berlinu in Beogradu postalo vodilni dobavitelj digitalnih rešitev za finance malih in srednjih podjetij, samozaposlenih in svobodnjakov. 

Bloomberg

 

Nekdanji ustanovitelj Pente Lav Odorović je nato z Žarkom Vukadinovićem, enim od ustanoviteljev nekdanje Telenor banke, zdaj Yettel banke, ustanovil podjetje Relio, ki je za svoji ekipi v Beogradu in Zürichu dobilo tri milijone evrov investicij za razvoj tehnologije, ki temelji na podrobnem poznavanju strank, avtomatizira postopke odpiranja računov, predvsem kar zadeva upravljanje in prevzemanje tveganj, ter učinkovito zmanjšuje možnost zlorabe in izvajanja kriminalnih dejavnosti. 

"Neobanke, kot sta Revolut in Wise, so preoblikovale digitalno bančništvo v Evropi," je takrat za srbske medije povedal Odorović, pri tem pa opozoril, da so izzivi usklajevanja s predpisi na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ostali najšibkejša točka digitalnih bank, ki oskrbujejo podjetja. "Kompleksne lastniške strukture, mednarodni denarni tokovi in zapleteni poslovni modeli ustvarjajo večje tveganje zlorabe v smislu pranja denarja, financiranja terorizma, kršenja mednarodnih restriktivnih ukrepov, goljufij ... Posledica povečanega tveganja je daljši čas, potreben za odpiranje računa, od nekaj tednov do več mesecev, pogojeno predvsem z neučinkovitostjo bank."

Slovenija in Hrvaška blizu digitalnih posojil 

Medtem ko srbsko-švicarski Relio poskuša s tehnologijo ponuditi zanesljiv švicarski plačilni promet, vendar brez ročnih preverjanj in počasnih postopkov, bi v Slovenijo in Hrvaško kmalu lahko prišla neobančna posojila. 

Kljub hudi tekmi s tradicionalnimi bankami večina neobank svojim uporabnikom še vedno ne ponuja kreditov. Revolut je izjema, ki zdaj začenja na italijanskem trgu svojima dvema milijonoma strank ponujati potrošniške kredite od tisoč do 50tisoč evrov z rokom odplačila od šest mesecev do sedmih let. Vse je urejeno prek aplikacije, kjer lahko uporabniki uskladijo svoj rok odplačila z menjavo roka mesečnega obroka ali predčasnim odplačilom kredita. Ta digitalna posojila, ki se odobrijo skoraj v trenutku, je Revolut že prej vključil v svojo ponudbo strankam v Litvi, Irski, Romuniji, Poljski, Franciji, Nemčiji, Španiji in Portugalski. 

Šef Revolutovega razvoja za južno Evropo pravi, da sta Slovenija in Hrvaška med evropskimi trgi, ki jih proučujejo, vendar trenutno nimajo natančnega urnika, kdaj bodo storitve na voljo. "Na splošno poskušamo razširiti produkte in rešitve, potem ko jih predstavimo na nekaj trgih. Nedavno smo začeli ponujati kredite na Portugalskem, ponujamo jih tudi v Španiji, začeli bomo še v Italiji. Poskušamo razumeti potencial, ki ga imajo produkti, ugotoviti, kakšno je povpraševanje po takšnih storitvah na trgu," je letos za Bloomberg Adria TV Slovenija povedal Ignacijo Zunzunegui in dodal, da proučujejo tudi možnost ponudbe hipotekarnih kreditov, ki bi jih na pilotnih trgih lansirali v tem letu. 

Glede na to, da obstajajo stroge zakonske zahteve za te produkte, pravi, da bo potreben čas, da pridejo na vse evropske trge, vključno s slovenskim in hrvaškim.  Revolut ima zdaj približno 120 tisoč uporabnikov v Sloveniji in več kot pol milijona na Hrvaškem. Kljub hitri rasti števila strank Zunzunegui poudarja, da je specifičnost tega območja dejstvo, da tu še vedno prevladuje – gotovina. 

"To je še zlasti opazno v Sloveniji. Zato bi rekel, da je to eden od izzivov, ki jih moramo premagati, in mislim, da ga bomo s prihodnjimi generacijami. Spodbuditi moramo več uporabnikov, da uporabljajo kartice in elektronska plačila ter jih upravljajo prek Revoluta brez uporabe gotovine. Verjamemo, da je to varnejši, hitrejši in cenejši način kot poslovanje z gotovino," pravi in doda, da je drugi veliki izziv na tem trgu dejstvo, da bančna industrija pogosto ponuja nizke obrestne mere v času, ko so obrestne mere Evropske centralne banke skoraj na najvišji ravni. "Prav zato smo uvedli fleksibilne račune, ki ponujajo obresti v vrednosti 3,75 odstotka za evrske transakcije, kar je verjetno ena najbolj konkurenčnih ponudb v regiji."

Konkurenti ali zavezniki 

Rast transakcij prek neobank je privedla do dveh pojavov. Prvi je, da so nekatere neobanke po številu strank dosegle tradicionalne banke srednje velikosti. Na Hrvaškem ima Revolut na primer približno toliko strank kot Hrvatska poštanska banka in OTP banka. Drugi pojav pa so protinapadi tradicionalnih bank. 

Nekatere so svojo digitalno transformacijo pospešile tako, da so ustvarile svoje mobilne aplikacije in celo prave fintech platforme. Največja evropska banka HSBC je v Veliki Britaniji lansirala aplikacijo za mednarodna plačila po imenu Zing, da bi se v tem segmentu borila s prevlado, ki sta jo dosegla Revolut in Wise, ki sta s svojimi cenejšimi storitvami pridobila na desetine milijonov strank. 

Bloomberg

 

Druge so uvedle dodatne provizije za tako imenovane kvazigotovinske transakcije na Revolutu ter drugih neobankah in digitalnih posrednikih, vse v prizadevanju, da bi prisilile stranke, da za takšne prenose uporabljajo običajna plačila SEPA. 

"Da, vidimo nekatere protekcionistične poteze na različnih trgih. Slovenija ni izjema, podobne smo opazili tudi na drugih geografskih območjih. To je normalno. Naša industrija je bila omejena na zelo majhno število igralcev na večini trgov. Ko vidijo, da je mobilna aplikacija Revolut najbolj prenesena in priljubljena finančna aplikacija na trgu ter da pridobivamo stranke skoraj dvakrat ali trikrat hitreje kot druge banke, lahko pričakujete, da bodo poskušali omejiti transakcije s takšnimi potezami," je povedal šef Revolutovega razvoja za južno Evropo in dodal, da "razumejo, da se to dogaja". "Vendar je na koncu stranka tista, ki je v slabšem položaju. Zato je naša filozofija, da minimiziramo dodatna plačila, kolikor je mogoče. Mislim, da bomo nadaljevali po tej poti, kjer smo rasli do zdaj – z brezplačnim dostopom do večine naših funkcij."

Po besedah Zunzuneguija neobanke vodijo pot v svet brez uporabe gotovine, v svet brez bančnih provizij, kjer se izboljšuje finančna pismenost strank. 

Medtem ko se v neobankah pritožujejo zaradi omenjenih "kazenskih provizij", dr. Velimir Lukić pojasnjuje, da njihovo poslovanje temelji na obstoječem bančnem sektorju, saj imajo dostop do računov in sredstev svojih strank, ki so deponirani na njihovih računih pri tradicionalnih bankah. 

"Kot banke v skladu s predpisi in svojo poslovno politiko določijo provizijo za prenos denarja ali dvig gotovine na bankomatih drugih bank, je legitimno, da določijo tudi provizijo za prenos denarja, ki ga sproži neobanka," poudarja izredni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Beogradu. 

Ta boj s provizijami neizogibno spet spomni na boj Davida in Goljata ter prihodnost tradicionalnega bančništva. 

"Že po naravi neobanke nimajo kapacitete, da bi izrinile konvencionalne banke in ustrezno zamenjale vse bančne storitve. Pri tem konvencionalne banke prehajajo digitalno transformacijo in pričakujemo lahko, da bodo resno konkurenčno odgovorile neobankam. Čeprav trenutno deluje, da so neobanke grožnja tradicionalnim bankam, se takšna situacija lahko hitro spremeni," poudarja Lukić in dodaja, da se v prihodnosti lahko pričakuje njihovo sobivanje v sožitju. 

Z drugimi besedami, bančna David in Goljat bosta, kot kaže, morala spustiti orožje ter živeti in delati skupaj. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar