Analiza: zakaj je zlato na rekordu in kam lahko seže cena?

Cena zlata na promptnem trgu je prvič prebila mejo 4.000 dolarjev za unčo, saj so skrbi glede ameriškega gospodarstva in morebitne zaustavitve delovanja vlade dale nov zagon silovitemu vzponu.

Gre za prelomnico za plemenito kovino, ki se je še pred dvema letoma trgovala pod 2.000 dolarji, donosi pa zdaj presegajo donose delnic v tem stoletju. Zlato je letos poskočilo za več kot 50 odstotkov zaradi negotovosti glede svetovne trgovine, neodvisnosti ameriške centralne banke in fiskalne stabilnosti ZDA.

 

 

Povečane geopolitične napetosti so letos prav tako spodbudile povpraševanje po varnih naložbah, medtem ko centralne banke še naprej kupujejo plemenito kovino z okrepljenim tempom.

Rast cene je dobila dodatno težo, ko vlagatelji iščejo zaščito pred morebitnimi tržnimi pretresi po finančni blokadi v Washingtonu. Začetek cikla monetarnega sproščanja ameriške centralne banke je bil prav tako v korist zlata, ki ne prinaša obresti. Vlagatelji so se odzvali z množičnimi naložbami v borzno trgovane sklade (ETF), pri čemer so ETF, podprti z zlatom, septembra beležili največji mesečni priliv v več kot treh letih.

Zlato je odraz gospodarske in politične napetosti

"Dejstvo, da je zlato prebilo mejo 4.000 dolarjev, ni povezano zgolj s strahom – gre za prerazporeditev," je dejala Charu Chanana, strateginja pri Saxo Capital Markets. "Ob mirovanju gospodarskih podatkov in znižanjih obrestnih mer na obzorju se realni donosi znižujejo, medtem ko so delnice, povezane z umetno inteligenco, videti prenapihnjene. Centralne banke so postavile temelje za ta vzpon, zdaj pa naslednjo fazo poganjajo mali vlagatelji in ETF."

Cena zlata se je v sredo povzpela za največ 1,3 odstotka na nov vrh pri 4.037,10 dolarja za unčo.

Skoki v ceni zlata običajno odražajo širše gospodarske in politične napetosti. Cena unče je prebila mejo 1.000 dolarjev po globalni finančni krizi, 2.000 dolarjev med pandemijo covida in 3.000 dolarjev, ko so načrti administracije Donalda Trumpa o uvedbi carin pretresli svetovne trge marca letos.

Se zgodovina ponavlja?

Plemenita kovina je zdaj prebila mejo 4.000 dolarjev v ozadju, med drugim, napadov predsednika ZDA Donalda Trumpa na Fed, vključno z grožnjami predsedniku Jeromeu Powellu in poskusi razrešitve guvernerke Lise Cook – kar predstavlja doslej najjasnejši preizkus neodvisnosti ameriške centralne banke.

Popustljiva centralna banka, ki bi znižala obrestne mere in spodbudila višjo inflacijo, bi lahko ustvarila t. i. "Zlatolaska scenarij" za zlato. Zlato se namreč pogosto vidi kot zaščito pred inflacijo, sicer pa ga običajno bremenijo visoki stroški zadolževanja, zaradi katerih so gotovina ali obveznice privlačnejši.

 

"Pričakujemo, da bo zlato doseglo ciklični vrh v trenutku, ko bodo trgi najbolj zaskrbljeni glede neodvisnosti Feda," so zapisali analitiki banke Macquarie v zapisu 30. septembra. "Če pa bi oslabljen Fed sprejel očitne napake v politiki, bi bila seveda uspešnost zlata še toliko močnejša."

Zlato je na poti k svoji najboljši letni rasti po sedemdesetih letih prejšnjega stoletja – desetletju, ko sta hitra inflacija in konec zlatega standarda sprožila 15-kratni vzpon cene plemenite kovine. Takrat je predsednik Richard Nixon pritiskal na Fed, naj zniža obrestne mere. Centralna banka pod vodstvom takratnega predsednika Arthurja Burnsa je vložila le "omejene napore" za ohranitev neodvisnosti in na koncu dopustila volatilno inflacijo iz "političnih razlogov", kažejo pred kratkim objavljena razkritja.

Dalio: Zlato je varnejše od dolarja

"Razlog, zakaj vlagatelji kupujejo zlato – in bi ga morali kupovati – so njegove lastnosti diverzifikacije," je dejal Stephen Miller, svetovalec za investicijsko strategijo pri GSFM. "To razpoloženje je še v zgodnji fazi, zlato pa bo postopoma dobilo vse večje priznanje kot del preudarnega vlagateljskega vedenja," je dodal in ocenil, da bi cene lahko dosegle 4.500 dolarjev do sredine prihodnjega leta.

Miliarder Ray Dalio je v torek dejal, da je zlato "zagotovo" varnejše zatočišče kot dolar, rekordni vzpon pa da spominja na sedemdeseta leta. Izjava ustanovitelja hedge sklada Bridgewater Associates je prišla po tem, ko je ustanovitelj Citadela Ken Griffin dejal, da rast zlata odraža zaskrbljenost glede ameriške valute.

"Vzpon kovine do mejnika pri 4.000 dolarjih odraža ne le naraščajoče povpraševanje po varnih naložbah, temveč tudi vse globlje nezaupanje v papirnata sredstva, saj se fiskalna tveganja in geopolitične napetosti zaostrujejo," je dejala Hebe Chen, analitičarka pri Vantage Markets v Melbournu. "Na kratek rok je po tako neizprosnem naraščanju verjetna faza konsolidacije."

Centralne banke kupujejo zlato

Centralne banke so glavni dejavnik vzpona zlata, saj so se po globalni finančni krizi iz neto prodajalcev spremenile v neto kupce. Tempo nakupov se je podvojil po tem, ko so ZDA in njihovi zavezniki leta 2022 po popolni invaziji Ukrajine zamrznili ruske devizne rezerve. To je številne centralne banke spodbudilo k razmisleku o diverzifikaciji, medtem ko sta inflacija in špekulacije, da bi ameriška vlada lahko obravnavala tuje upnike manj ugodno, še dodatno povečali privlačnost zlata za oblikovalce politik.

Povečani nakupi centralnih bank predstavljajo "strukturni premik v vedenju pri upravljanju rezerv in v kratkem ne pričakujemo obrata," je zapisala Lina Thomas, strateginja za surovine pri Goldman Sachs v zapisu iz septembra. "Naša osnovna ocena predvideva, da se bo trenutni trend kopičenja v uradnem sektorju nadaljeval še tri leta," je dodala.

Goldman je ta teden zvišal svojo napoved za ceno zlata za december 2026 na 4.900 dolarjev za unčo, s predhodnih 4.300 dolarjev.

Ob pomoči Jakea Lloyda-Smitha, Douga Alexandra, Marka Burtona, Andrewa Janesa, Yihuija Xieja in Carlosa Caminade.