Gospodarski obrat: Kripto dol, nafta, orožje in inflacija gor?

Cene nafte so se po petkovem začetku izraelsko-iranske vojne zvišale za skoraj 7 odstotkov, saj naraščajo skrbi, da bi konflikt lahko zmotil dobavo surove nafte z Bližnjega vzhoda. Iran bi lahko onemogočil plovbo skozi Hormuško ožino, kjer se dnevno na krovu tankerjev prevaža okoli 20 milijonov sodov nafte.

Še prejšnji teden se je obsežna vojna med regijskima nasprotnikoma trgom zdela malo verjetna. Verjetnost, da bo Izrael napadel Iran, je bila na napovednem trgu Polymarket ves teden nižja od 20 odstotkov, v nekaterih trenutkih pa je padla celo na 11 odstotkov.

V včerajšnjem trgovanju na Wall Streetu so se dražile tudi delnice ameriških energetskih družb - Exxon se je podražil za 2,2 odstotka in Diamondback Energy pa za 3,7, piše Reuters. Na drugi strani so vrednost izgubljale delnice letalskih družb, saj bi utegnili narasti stroški, povezani s ceno goriva, motene pa bi lahko bile tudi linije na Bližnji vzhod. Delnice družbe Delta Airlines so se pocenile za 3,8 odstotka, United Airlines pa za 4,4 odstotka, vrednostni papirji American Airlines so se pocenili za 4,9 odstotka.

"Zdi se, da nas čaka večji vojaški konflikt," je v petek za agencijo dejal Elias Haddad, višji tržni strateg pri Brown Brothers Harriman. "Če bo to pripeljalo do zaprtja Hormuške ožine, skozi katero poteka tretjina svetovne oskrbe z nafto, bi to lahko imelo precej neprijetne posledice za svetovne trge."

Orožarji navzgor

Na drugi strani je opazen trend krepitve vrednosti delnic obrambnih podjetij, tako kot je bilo to doslej vidno pri evropskih orožarjih na račun ukrajinske vojne. Delnice ameriških obrambnih podjetij so včeraj pridobivale, pri čemer so Lockheed Martin, RTX Corporation in Northrop Grumman pridobile več kot 3 odstotke vrednosti, je razvidno iz Bloombergovega terminala.

 

Beg v zlato

Zlato je splošno priznano kot varno premoženje, zlasti v času gospodarskih pretresov in geopolitičnih nemirov. Prav tako se običajno dobro obnese v okolju z nizkimi obrestnimi merami.

Cene zlata so tako v petek poskočile, saj so se vlagatelji po izraelskih zračnih napadih na Iran zgrnili v varna pristanišča, kar je ponovno vzbudilo strahove pred širšim konfliktom na Bližnjem vzhodu. Cena zlata se je včeraj povečala za 1,3 odstotka na 3.428 dolarja za unčo, kar je le malo pod rekordno vrednostjo 3.500 dolarjev, ki ga je ta dosegel aprila. Zlato se je v minulem tednu podražilo za vsega skupaj 4 odstotke.

 

 

Padec kripta

Po napadu Izraela na Iran in nadaljevanju medsebojnega obstreljevanja so zanihale tudi večje kriptovalute, kot sta bitcoin in ether, ki sta včeraj padli na najnižjo raven v tem tednu. Trenutno se cena bitcoina giblje malenkost pod mejo 105 tisoč dolarjev, kar kaže na to, da med vlagatelji po uvodnem padcu ni čutiti pretirane zaskrbljenosti.

Ether je v zadnjih dneh izgubil dobrih pet odstotkov vrednosti, trenutno je treba zanj odšteti 2.541 dolarjev.  

 

Spruk: Evropska inflacija se lahko okrepi

Ekonomist Rok Spruk z Ekonomske fakultete v Ljubljani je v včerajšnjih Odmevih na RTV Slovenija dejal, da bi lahko daljša vojna rezultirala "v zaostrovanju ponudbenih šokov, ki izhajajo iz naraščajočih cen energentov". Ker so razvijajoča gospodarstva bolj odvisna od fosilnih energentov, bi to najbolj prizadelo te države, medtem ko bi se njihova podražitev v razvitih evropskih in ameriškem gospodarstvu odrazila v krepitvi inflacije, je napovedal ekonomist.

"Inflacija bi se lahko v evroobmočju na letni ravni okrepila tudi za pol odstotne točke, če smo najbolj pesimistični," je ocenil.