Uran: Gorivo prihodnosti, razlog za vojno in donosna naložba?

"Združeno kraljestvo (ZK) vlaga ogromno sredstev v zelene energetske rešitve, pred nedavnim je Rolls Royce zmagal na natečaju, s katerim je država iskala razvojnega energetskega partnerja za modularne jedrske reaktorje (SMR)," je na nedavni konferenci z naslovom 'Kako geopolitika in dezinformacije vplivajo na podnebno ukrepanje?' dejala britanska veleposlanica Victoria Jane Harrison.

Povedala je, da se je ZK za to potezo odločilo, ker jedrsko energijo pojmuje za zeleno in zmogljivo, saj lahko en SMR "milijon domov napaja z elektriko naslednjih 60 let". Za SMR-je - in jedrsko energijo nasploh - se zanimajo tudi multinacionalke, kot sta Amazon in Google, ki sta oktobra lani napovedala obsežne naložbe v njihov razvoj.

V jedrsko energijo kot energijo prihodnosti očitno verjame tudi ameriški predsednik Donald Trump, saj je bil eden prvih izvršnih ukazov usmerjen v pospešitev njenega razvoja. "Trump jedrsko energijo ponovno postavlja v središče ameriške energetske politike," pravi analitik Bloomberga Adria Matej Vujanić. "Njegov načrt vključuje pospešeno pridobivanje dovoljenj za gradnjo novih reaktorjev in krepitev oskrbe z uranom, kar bi še dodatno spodbudilo že tako močan investicijski cikel v sektorju," meni.

Evropska jedrska renesansa

Tega poganjajo tudi načrti Evropske unije. Jedrska energija kljub nasprotovanju okoljevarstvenikov namreč tudi v EU doživlja preporod, saj proizvaja relativno malo emisij toplogrednih plinov. Po podatkih Evropske komisije se je predlani proizvodnja električne energije iz naslova jedrske v 101 evropskega reaktorja povečala za 1,7 odstotka v primerjavi z letom pred tem. Jedrske elektrarne iz 13 držav EU – med njimi tudi Slovenija - so predlani prispevale 22,8 odstotka skupne proizvodnje električne energije v EU.

Kot poglaviten razlog komisija navaja Francijo, ki je zaključila obsežnejši program vzdrževanja in posodobitve njenih 56 jedrskih reaktorjev. Države so vse bolj naklonjene jedrski energiji, kar dodatno poganja bikovski trend na trgu. Španija je odložila zaprtje svojih reaktorjev do leta 2030, podobno pa je storila tudi Francija, ki naj bi letos zaprla 14 reaktorjev, vendar je to prestavila na leto 2035.

 

AI krepi zanimanje za jedrsko energijo

Tudi druge razvite države, kot so ZDA, Velika Britanija in Južna Koreja, so se zavezale, da bodo do leta 2050 potrojile globalno zmogljivost jedrske energije v okviru zaveze, sprejete na podnebnem vrhu COP28 leta 2023. Analiza podjetja XTR navaja, da se po svetu trenutno gradi 50 reaktorjev, v prihodnjih letih pa naj bi njihovo število naraslo za 500. "Dolgoročno se uran vse bolj umešča ob bok litiju in bakru kot ena ključnih surovin energetskega zelenega prehoda," o pogonu zelenega obrata na uran pravi Vujanić.

Za tovrstne vire energije pa se vse bolj zanimajo tudi multinacionalke, dejavne na področju razvoja visoke tehnologije. Microsoft in Amazon povečujeta svoje naložbe v jedrsko energijo, saj s tem stavijo na podporo izgradnji novih zmogljivih podatkovnih centrov, namenjenih za delovanje sistemov umetne inteligence (AI).

"Umetna inteligenca, zlasti rast podatkovnih centrov, ustvarja izjemno visoko in stalno porabo električne energije," meni Vujanić, ki dodaja, da ameriški tehnološki giganti jedrsko energijo "vidijo kot zanesljiv in okolju prijazen vir energije". Amazon, Meta in Google so zato v začetku leta pristopili k zavezi za razvoj jedrske industrije, sprejeti na COP28.

"Računalniške kapacitete naraščajo, večja instalacija strežnikov potrebuje stabilen vir moči kot je jedrska elektrarna, zaradi AI se bo poraba električne energije močno povečala," pravi Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko pri Inštitutu Jožef Stefan. Dodaja, da je njihovo zanimanje za jedrsko energijo razumljivo, "saj gre za stabilen, nizkoogljičen in vremensko neodvisen vir energije."

To odražajo tudi podatki o njeni porabi. Mednarodna agencija za energijo v zvezi s porabo energije v tehnoloških podjetjih navaja, da ti za delovanje podatkovnih centrov letno porabijo okoli 415 teravatnih ur (TWh), kar zajema približno 1,5 odstotka svetovne porabe električne energije v letu 2024. V zadnjih petih letih je poraba naraščala za 12 odstotkov letno. Snoj pravi, da zaradi potreb podjetja razvijajo "tudi fuzijske elektrarne".

ETF, vezan na uran, pridobil 22 odstotkov

Letos objavljeno skupno poročilo Mednarodne agencije za jedrsko energijo IAEA in Agencije za jedrsko energijo (NEA) napoveduje, da se bodo zmogljivosti jedrskih elektrarn do leta 2050 v primerjavi z ravnjo iz leta 2022 v skrajnem primeru povečale za 130 odstotkov.

IAEA je v svojem poročilu pojasnila, da je jedrska energija vstopila v novo obdobje, saj je zanimanje zanjo doseglo najvišjo raven od naftne krize v 70. letih prejšnjega stoletja. Letne naložbe v jedrsko energijo so se v treh letih od leta 2020 povečale za skoraj 50 odstotkov, so zapisali. Povpraševanje po jedrski energiji tako silovito narašča, da strokovnjaki IAEA opozarjajo, da bodo znane zaloge urana pošle do leta 2080. Letna svetovna poraba urana se giblje okoli 90 tisoč ton.

 

Povečano povpraševanje, projekcije o povečani porabi elektrike iz naslova jedrske energije in omejena nahajališča urana dražijo osnovno surovino na mednarodnih trgih. "Svetovni tržni primanjkljaj naj bi do leta 2025 dosegel sedem odstotkov, dolgoročni primanjkljaj pa naj bi do leta 2030 znašal pet odstotkov," pojasnjuje analitik Bloomberg Adria, ki pravi, da bo cena urana do leta 2028 "dosegla 80 dolarjev za funt". Njegova cena je v zadnjih dneh poskočila na 75,5 dolarja za funt, kar je najvišja letošnja vrednost in bistveno več od desetletnega povprečja pri 50 dolarjih.  

To pomeni, da uran postaja zanimiv tudi za vlagatelje. Na prostem trgu ga ni mogoče kupiti tako kot druge surovine, je pa mogoča udeležba prek ETF kotirajočih skladov na borzi, nakupov delnic rudarjev oziroma podjetij v jedrskem sektorju. "Uranov sklad ETF (URA.US) je od začetka leta pridobil za 22 odstotkov," pravi Vujanić. Gre za sklad ETF, ki je vezan na podjetja, ki rudarijo ali predelujejo uran in proizvajajo komponente za jedrsko industrijo. Vlaganje v uran je mogoče z nakupom delnic podjetij iz jedrskega sektorja, kot sta največji kazahstanski Kazatomprom (KAZ.UK) ali kanadski Cameco (CCJ.US).

Treba pa je omeniti, da je trg z uranom v zadnjih letih doslej doživel vsaj dva špekulativna borzna balona. Največji je bil med letoma 2005 in 2007, pozneje pa je rast cen zaustavila še nesreča v Fukušimi leta 2011; medvedji trend je trajal naslednjih 10 let.

Snoj: Kljub Iranu je dobava stabilna

Jedrska energija je poleg povečane uporabe trenutno znova aktualna zaradi izraelsko-iranske vojne. Izrael napad na islamsko republiko opravičuje z argumentom, da je ta v sklepnih fazah razvoja jedrskega orožja. Izraelske sile tudi dnevno napadajo iranske jedrske instalacije po državi. Snoj pravi, da se zaradi tega ni bati težav z dobavo urana, niti naj ne bi prišlo do povečanja cene.

"Trg z uranom in obogatitvijo je utečen in verige so relativno stabilne, Iran tu ni pomemben igralec na svetovnem trgu," pravi Snoj in dodaja, da bi lahko nihanja v ceni povzročile kvečjemu širše geopolitične posledice konflikta ali pa motnje v transportnih poteh.

Največji proizvajalec urana je Kazahstan, ki je v letu 2022 skrbel za 43 odstotkov svetovne proizvodnje, druga, Kanada, pa le 15 odstotkov. Glavnina izvoza gre v zadnjih letih več v Rusijo in na Kitajsko, nekaj manj v ZDA in Evropo. IAEA je ustanovila banko urana v Kazahstanu pod okriljem Združenih narodov, ki članicam, ki upoštevajo dogovor o neširjenju jedrskega orožja, zagotavlja uran, če na drugačen način ne bi mogle do njega, je v pogovoru za Bloomberg Adria povedal profesor Snoj.

Kopač: Iran še ni tam, bogatenje urana za bombo je zapleteno

Velike jedrske države, ZDA, Rusija, Francija, Velika Britanija in Kitajska, so se s sporazumom o neširjenju jedrskega orožja (Treaty on the Non-Proliferation of Nuclear Weapons) obvezale, da bodo manjšim državam v zameno, da se te odpovedo izdelavi jedrskega orožja, dostavljale jedrsko gorivo. Podpisnik sporazuma je tudi Iran, iz katerega so pred dnevi prišle napovedi, da parlament pripravlja zakon za izstop. Strokovnjak za obrambno ekonomiko Erik Kopač in predavatelj na Fakulteti za družbene vede pravi, "da sta velike korake za njegovo ošibitev delali ZDA in Rusija od leta 2018".  

Kopač navaja, da Iran poseduje 400 kilogramov, torej 60 odstotkov obogatenega urana. "Če bi se ta obogatil na 90 odstotkov, bi to zadostovalo za 10 jedrskih bomb," ocenjuje, a hkrati pravi, da dvig odstotka obogatenega urana "ni tehnološko enostaven postopek". Ključne so centrifuge in Izrael jih je prizadel vsaj dvakrat doslej, dodaja.  

Glavni proizvajalec in izvoznik obogatenega urana je sicer rusko državno podjetje za jedrsko energijo Rosatom, ki proizvede približno polovico vsega obogatenega urana na svetu. Med 20 in 25 odstotki evropskega uvoza je tudi po vojni v Ukrajini ruskega porekla. Evropa zato po poročanju FT razmišlja, da bi po vzoru embarga na uvoz ruskih fosilnih goriv tega uvedla tudi za ruski uran. "Od ukrajinske vojne smo se zavedli, da smo preveč odvisni od Rusije, zato se razvijajo nove kapacitete za obogatitev urana v EU in ZDA, ki v to vlagata milijarde dolarjev," pravi Snoj. Popolna neodvisnost naj bi bila sicer po napovedih Evropske komisije dosežena leta 2030.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar