Geopolitične napetosti ohladile trge, dolar in energenti v ospredju

Svetovni delniški trgi so se umaknili z rekordnih ravni, dolar pa se je okrepil, potem ko je izmenjava napadov med ZDA in Iranom zaostrila razmere na Bližnjem vzhodu ter znova okrepila skrbi glede inflacije in prihodnje politike obrestnih mer.

Indeks MSCI Asia Pacific je izgubil 0,5 odstotka glede na rekordno zaključeno vrednost dan prej, pri čemer so vlagatelji stavili na možnost nadaljnje eskalacije konflikta. Trgovanje je bilo zaradi praznikov na Japonskem, Kitajskem in v Južni Koreji omejeno. Tudi ameriški indeksi so pred tem nekoliko zdrsnili z vrhov, potem ko je cena nafte brent poskočila nad 115 dolarjev za sod.

Delno olajšanje je prinesel padec cen nafte med azijskim trgovanjem. Cena nafte brent se je znižala za 0,9 odstotka na okoli 113,5 dolarja, kar je omililo del ponedeljkovega skoka za 5,8 odstotka. Terminske pogodbe na ameriške delniške indekse so se ob tem zvišale za 0,2 odstotka, medtem ko so evropske delnice kazale na nespremenjen začetek trgovanja. Dolar, ki v času konflikta deluje kot varno zatočišče, se je okrepil proti vsem valutam skupine G10.

Napetosti na Bližnjem vzhodu znova v središču trgov

Ponovno zaostrovanje razmer grozi, da bo prekinilo mesec dni trajajoč vzpon tveganih naložb, ki je globalne delnice pripeljal do rekordov. Ključna točka ostaja Hormuška ožina, ki je že več mesecev blokirana, kar ohranja visoke cene energentov in povečuje tveganje višje inflacije ter počasnejše gospodarske rasti.

"Tudi če se konflikt kratkoročno umiri, bodo posledice še nekaj časa prisotne," je dejal Darrell Cronk iz Wells Fargo Investment Institute. "Učinki na cene energentov, industrijsko aktivnost in geopolitične premije ne bodo hitro izginili."

Ob obali Dubaja se je zbralo več sto ladij, saj se plovila izogibajo Hormuški ožini. ZDA so sicer sporočile, da so odprle koridor skozi ožino, ameriški rušilci pa naj bi že prečkali območje Perzijskega zaliva.

 

Nafta, obveznice in centralne banke pod pritiskom

Čeprav so se cene nafte nekoliko umirile, širša slika ostaja napeta. Hiter upad globalnih zalog nafte in derivatov po oceni analitikov še ni v celoti vračunan v cene obveznic in delnic.

Medtem so ameriške državne obveznice v ZDA izgubile vrednost, donosnost 30-letnih obveznic pa se je povzpela na pet odstotkov, najvišje od julija. Trgi vse bolj stavijo, da bo morala ameriška centralna banka znova zaostriti politiko, če se inflacijski pritiski zaradi energentov okrepijo.

"Azijski trgi bodo verjetno ostali previdni," ocenjuje Ritesh Ganeriwal iz Syfe. "Ne gre še za popoln umik iz tveganih naložb, temveč za geopolitični šok, ki lahko najbolj prizadene energetsko občutljive sektorje."

Zlato med dvema silama: varno zatočišče in obrestne mere

Zlato se je po padcu znova rahlo okrepilo, saj so vlagatelji izkoristili nižje cene po ponedeljkovem padcu za približno dva odstotka. Cena plemenite kovine se je povzpela proti 4.550 dolarjem za unčo, vendar ostaja pod pritiskom pričakovanj višjih obrestnih mer.

Višji donosi obveznic namreč zmanjšujejo privlačnost zlata, ki ne prinaša obresti. Kljub temu analitiki opozarjajo, da bi lahko zlato našlo podporo okoli ravni 4.000 dolarjev, zlasti če se pričakovanja glede prihodnje politike centralne banke obrnejo v smeri rahljanja.