Violeta Bulc: 'Podnebne spremembe vplivajo tudi na duševno zdravje'

Globalni stroški zaradi posledic podnebnih sprememb na letni ravni znašajo med 1.700 in 3.100 milijard dolarjev. Gre za stroške poškodovane infrastrukture, uničenih pridelkov v kmetijstvu, poškodb na električnih in telekomunikacijskih omrežjih, pa tudi stroške zdravljenja občanov, ki so neposredno utrpeli posledice podnebnih sprememb.

Ko se vreme umiri, se posledice sanirajo iz državnih proračunov, skupnih sredstev, pomoči iz tujine in posojil. Pri tem pa se nekdanja evropska komisarka za promet in sedanja direktorica organizacije Ekocivilizacija Violeta Bulc sprašuje: "Kolikokrat bomo sposobni finančno sanirati posledice poplav in suš?"

Meni, da Slovenija takšnih poplav, kot jih je imela lani, ne bi mogli znova tako hitro sanirati, če bi se ponovile. Dodaja, da podobno velja za Srbijo, če bi se ponovilo leto 2014.

V intervjuju za Bloomberg Adria Srbija je poudarila, da se kljub vse bolj opaznim podnebnim spremembam po svetu še vedno le malo dela na zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida (CO2), ki so glavni vzrok. Regiji Zahodnega Balkana svetuje več vlaganja v zeleno energijo in pravi, da so njeni najboljši energetski potenciali prav sonce, veter in voda. Spregovorila je tudi o energetskem povezovanju regije, jedrski energiji in električnih vozilih.

Podnebne spremembe in opuščena infrastruktura

Koliko denarja se na svetovni ravni porabi za boj proti posledicam podnebnih sprememb? Imate te podatke za Srbijo in Zahodni Balkan?

Ocene globalnih stroškov škode zaradi podnebnih sprememb znašajo med 1.700 in 3.100 milijard dolarjev letno. Ocen za posamezne države nimamo. Težko je govoriti o specifičnih podnebnih težavah v posamezni državi, saj podnebje ne pozna meja. Vse je odvisno od tega, kaj se dogaja v celotni regiji, na celini ali celo v globalnem pogledu.

Med mojim mandatom evropske komisarke za promet (od 2014 do 2019) smo prvič izvedli finančno analizo negativnih vplivov prometa na družbo, ki je pokazala vrednost milijarde evrov na leto. Takrat je to pomenilo šest odstotkov BDP Evropske unije in to je bil velik šok.

Zaradi posledic podnebnih sprememb zagotovo trpi ves svet. Ne glede na to, kako dolgo govorimo o tem, to zdaj postaja resničnost po vsem svetu. Zlasti Evropa se zdaj sooča z resnimi podnebnimi izzivi.

Po drugi strani se zaradi posledic podnebnih sprememb srečujemo tudi z resnimi gospodarskimi in okoljskimi izzivi, tematika naše odpornosti na podnebne spremembe pa prihaja v ospredje. Še pred petimi leti tega ni bilo opaziti v nobenem strateškem dokumentu.

STA

 

Od kod vsi ti stroški?

Podnebne spremembe in njihove posledice dramatičnih vremenskih razmer predvsem uničujejo infrastrukturo. To je prvi resen udarec. Lani sem bila priča grozovitemu vplivu podnebnih sprememb v Sloveniji; takrat je bila namreč v delu države v pičle pol ure uničena celotna infrastruktura, potem ko se je potok, ki je običajno širok 60 centimetrov, nenadoma spremenil v reko širine od 20 do 30 metrov.

Področje infrastrukture počasi zanemarjamo in se izogibamo pravilom kakovostne gradnje. Hkrati velja, da naše električno omrežje, telekomunikacijsko omrežje, tudi vodovodno omrežje ni dovolj kakovostno zgrajeno in vanj ni vgrajena nikakršna dodatna zaščita. Ko torej pride do neurij, ta najprej prizadenejo površinski del države in glede na to, da ta infrastruktura ni dovolj globoko vkopana v zemljo, poplave odnesejo vse.

Drugi udarec poškoduje električno napeljavo. V mnogih državah napeljave sploh ni v zemlji, temveč zunaj, na drogovih, močan veter ali močna voda pa odneseta tudi vse to.

Tretji udarec pa poškoduje lastnino, tako zasebno kot družbeno. V primeru Slovenije je izginilo tudi pol vasi, odnašalo je cele hiše. Veliko škode je utrpel tudi gozd, saj vrtinci, ki nastajajo zaradi vetra, dreves ne le podirajo, ampak tudi upogibajo do te mere, da se ta razkoljejo po sredini, taka drevesa pa so neuporabna, saj niso več uporabna za kar koli in ni jih mogoče prodajati kot surovino.

Podnebne spremembe pa v nadaljevanju močan udarec predstavljajo tudi za kmetijstvo, zlasti v tej regiji.

Del te zgodbe so Srbija, Severna Makedonija, Albanija, Bosna in Hercegovina, celo Slovenija in zdaj še Poljska, Češka, Avstrija. V zadnjih nekaj letih so posledice čutili skoraj vsi kmetje v Evropi. Ko poplava uniči kmetijske pridelke, tega ni tako preprosto popraviti, kot lahko na primer obnovite ali dogradite hišo. Če so ti pridelki popolnoma opustošeni zaradi vode, tega ne morete nadomestiti niti v enem letu, saj bo zemlja uničena. Vse to na koncu vpliva na rast cen hrane.

To so glasna opozorila, saj ne moremo nenehno financirati popravil, ki so potrebna zaradi tovrstnih neurij in poplav. V Sloveniji smo si po lanski poplavi dovolj dobro in hitro opomogli, ker smo imeli dobro podporo mednarodne skupnosti, vendar pa se moramo vprašati: "Kolikokrat se bo to ponovilo in kolikokrat lahko to popravimo?"

Pogosto govorite o tem, da podnebne spremembe vplivajo tudi na duševno zdravje.

Tako je, podnebne spremembe so velik udarec tudi za zdravje ljudi. Vse te velike podnebne spremembe negativno vplivajo na zdravje ljudi, pri tem pa ne mislim zgolj na njihovo fizično zdravje – nekaj ljudi izgubi življenje, veliko je poškodb, zaradi nezadostnih sanitarnih pogojev se širijo bolezni, zdaj pa izstopa in postaja vidno še nekaj drugega. To so izzivi na področju duševnega zdravja.

Obstaja posebna veja psihologije, ki se imenuje ekopsihologija in skuša pomagati ljudem, ki so pod izrazitim stresom zaradi nezmožnosti spopadanja z vsemi sporočili iz medijev in družabnih omrežij, ki so pogosto zelo negativna, pa tudi zaradi osebnih izkušenj, vse to pa na človeških dušah pušča hude brazgotine.

Depositphotos

 

Regija potrebuje energetsko povezovanje, Srbija pa mora prenehati s sečnjo dreves

Kaj in kako hitro je treba storiti za odpravo posledic podnebnih sprememb in kakšna so priporočila za Srbijo in Zahodni Balkan? Dejstvo je, da se o tem veliko govori, podpisanih je veliko sporazumov o omejevanju izpustov ogljikovega dioksida, o zmanjševanju rabe fosilnih goriv, o energetski tranziciji. Države so se s pariškim sporazumom zavezale, da bodo do leta 2050 ogljično nevtralne, v izjavah uradnikov pa vedno znova poslušamo, da nas čaka še dolga pot in da obstaja možnost, da tega cilja ne bomo dosegli.

Globalni dogovor je nujno potreben, saj predstavlja nekakšno zavezanost človeštva, da nastopi združeno in se zaveže k določenim izzivom. Bistvo pa je pravzaprav v tem, da ljudi in lokalne skupnosti pripeljemo do točke, na kateri določeno spremembo sprejmejo in vključijo v svoj vsakdanjik. Če promet, energetika, digitalni sektor, kmetijstvo, okolje, socialna zaščita, zdravstvo na vladni ravni ne delujejo združeno, integracija sprememb ne bo uspešna. Edina rešitev, ki je lahko uspešna, je sistematičnost.

Zahodni Balkan, vključno s Srbijo, ima težave z energetsko mešanico. Odvisnost od enega vira energije ni zanesljiva, tudi če gre za vodni sektor, ki velja za zeleno energijo. Na srečo imata Balkan in Srbija več možnosti. Srbija se bo morala prej ali slej odpovedati premogu, na voljo pa ima sonce, veter in vodo. Vendar pa, kot sem že rekla, samo voda ni dovolj.

Zaradi ekstremnih vremenskih razmer se poraba energije povečuje, zato vse države Zahodnega Balkana pozivam k temu, da resnično sodelujejo in s pomočjo Energetske skupnosti povečajo naložbe v zelene vire energije. Obsežno akcijo na Zahodnem Balkanu na področju energetike bi lahko na primer predstavljalo vlaganje v skladiščenje energije, pri čemer ni nujno, da ga izvaja vsaka država; ena velika rezerva energije zadostuje za vse države.

To tehnologijo že imamo, treba jo je samo uporabljati, seveda pa je to mogoče doseči, če ne obstaja energetsko omrežje, ki bi povezovalo vse države v regiji.

Za Srbijo sta pomembni še dve stvari. Zelo je pomembno, da Srbija porabo električne energije omeji z gradnjo energetsko učinkovitih stavb in z rekonstrukcijo starih stavb. To bo na državni ravni drastično zmanjšalo stroške električne energije in ljudem prihranilo denar.

Druga stvar pa je erozija tal, ki postaja težava, zato je pomembno vključiti znanstvenike in klimatologe ter z njimi intenzivno sodelovati pri pogozdovanju. Prosim vas, ne sekajte dreves za namen gradnje vetrnih elektrarn. Srbija ima veliko območij brez gozdov; vetrne elektrarne postavite na teh območjih in prepričana sem, da je tam dovolj vetra, da je to mogoče. To sporočilo sem resnično želela prenesti.

Prednosti in slabosti jedrske energije

Srbija se pripravlja na uvedbo jedrske energije v svojo energetsko mešanico. Je to dobra izbira?

Jedrska energija se začenja uvrščati med zeleno energijo. Te argumente razumem, saj trenutno nimamo nikakršne oprijemljive alternative, ki bi imela vsaj kratkoročno popolnoma nevtralen vpliv na naravo in ki bi proizvajala velike količine energije.

Osebno bolj verjamem v distribucijsko omrežje z energijo, ki prihaja iz več energetskih virov; kot sem že rekla, se namreč ni treba zanašati zgolj na en vir, saj se vedno lahko opreš na drug vir, če eden od njih odpove.

Naslednji pomislek glede jedrske energije, o katerem se zdaj govori tudi v Sloveniji, ker je predvidena gradnja drugega bloka jedrske elektrarne Krško, govori o vplivu podnebnih sprememb in potresov na jedrske elektrarne, zaradi česar se sprašujem: "Smo varni?"

Tudi Japonci so po nesreči v Fukušimi leta 2011 začeli z vlaganjem v obnovljive vire energije in se na področju shranjevanja energije uvrščajo v sam vrh. Da ima jedrska energija šibke točke, so spoznali po potresu, ki je privedel do nesreče v njihovi jedrski elektrarni.

Električna vozila se ne prodajajo dovolj hitro

Bili ste evropska komisarka za promet, spremembe pa se obetajo tudi na področju prometa. Ali ste zadovoljni s hitrostjo prodaje električnih vozil in kakšne ovire ji stojijo na poti?

Ne, ne izvajamo je dovolj hitro. Prvič, razvoj električnih avtomobilov zahteva ustrezne infrastrukture, predvsem električnih polnilnikov in tega ne samo v enem mestu ali eni državi, niti ne samo v Evropski uniji, marveč povsod po svetu. Prehoda na električne avtomobile smo se lotili zato, da bi omejili negativne vplive prometa na naravo. Zagotoviti je torej treba dostop do energije za polnjenje električnih avtomobilov, a če ta prihaja iz termoelektrarn namesto iz obnovljivih virov energije, nismo dosegli ničesar.

Druga stvar so vozila. Če želite doseči preobrazbo v družbi in pri tem ustvarjate pogoje, pod katerimi bodo takšno spremembo lahko naredili le bogati, in na trgu ponujate le draga vozila, bo na uporabo električnih vozil presedlalo le malo ljudi.

Opravili smo statistiko, ki kaže, da v Evropski uniji ljudje avtomobile menjajo vsakih sedem let, a to je povprečje, kar pomeni, da jih na zahodu menjajo pogosteje, v mnogih drugih državah pa povprečje znaša 10 let. Kako si predstavljate, da bodo ljudje preprosto prešli na električna vozila, ko pa za to nimajo dovolj dohodka? To je tudi družbeni izziv. Če želimo torej iti v popolno preobrazbo, mora naša avtomobilska industrija podpreti zamisel o cenovno dostopnejših električnih avtomobilih.

Bloomberg Businessweek Adria

 

Kaj menite o davkih Evropske unije na uvoz električnih vozil iz Kitajske? Se bo zaradi te odločitve prodaja električnih vozil v Evropi upočasnila? V Evropi prodaja električnih avtomobilov letos upada, medtem ko prodaja električnih vozil na Kitajskem presega prodajo vozil z motorji z notranjim zgorevanjem.

Ne podpiram "cenovnih vojn". Mislim, da so izzivi tako veliki, da je treba nadaljevati z dialogom in delati v dobro vseh, v zeleni prehod morajo biti vključene vse države, to je absolutna obveznost.

Izziv s Kitajsko je v tem, da ta zelo hitro napreduje. Potem ko se je ameriški trg zanjo popolnoma zaprl, se je usmerila v Evropo in skokovite ponudbe kitajskih električnih avtomobilov evropski trg ni zmogel prenesti.

V vsakem gospodarstvu morate opraviti postopen prehod in pri tem poskrbeti, da ne pride do tako nenadnega dotoka ponudbe, saj je to prevelik izziv. Tega ne morete obvladati, tega ne morete uravnotežiti. Zato menim, da je Evropska unija izvedla prijateljsko gesto, s katero ne blokira, temveč dodaja nekaj davkov, da bi tako zmanjšala pritisk kitajskih električnih vozil na evropski trg.

Upam pa, da se bodo pogovori nadaljevali in upam, da bodo pri iskanju skupnega interesa uspešni. Kitajska mora razumeti, da morata pri vstopu na trg in spreminjanju pravil tega trga obe strani imeti neko korist. Zato upam na modrost obeh strani in da bomo ta izziv razrešili skupaj.

Članek prevedla Špela Božić.