ECB posojilno pipo pušča polovično odprto

Evropska centralna banka (ECB) na današnjem monetarnem zasedanju v Firencah ni spreminjala višine ključnih obrestnih mer. Te ostajajo v razponu med dvema in 2,4 odstotka. Uradniki so v zadnjih tednih ponovili mnenje predsednice Christine Lagarde in opisali monetarno politiko kot "v dobrem stanju", saj se inflacija bliža cilju dveh odstotkov, gospodarstvo 20 držav v regiji pa še naprej raste.

Ključne obrestne mere ECB nespremenjene

''Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Inflacija ostaja blizu 2-odstotnega srednjeročnega cilja in ocena Sveta ECB glede inflacijskih obetov je večinoma nespremenjena. Gospodarska rast se je nadaljevala kljub zahtevnemu svetovnemu okolju. Robusten trg dela, trdno finančno stanje zasebnega sektorja in pretekla znižanja obrestnih mer s strani Sveta ECB ostajajo pomembni viri odpornosti. Vseeno so obeti še vedno negotovi, kar je predvsem posledica nadaljevanja svetovnih trgovinskih sporov in geopolitičnih napetosti,'' so sporočili iz ECB.

Bruto domači produkt (BDP) evrskega območja zmerno raste. BDP v območju evra se je v tretjem četrtletju povečal bolj, kot je bilo pričakovano. Današnji podatki Eurostata so pokazali, da je BDP v evrskem območju na trimesečni ravni doseglo 0,2-odstotno rast. Analitiki v anketi Bloomberga so ocenili nadaljnjo 0,1-odstotno rast. Na ravni Evropske unije (EU) je bila rast 0,3-odstotna. Na medletni ravni je bil rast BDP evrskega območja pri 1,3 odstotka v EU pa pri 1,5 odstotka.

Centralni bankirji evrskega območja so s trenutnim stanjem zadovoljni. V svojih zadnjih nastopih so sporočali, da je cikel nižanja obrestnih mer na koncu ali pri koncu. Uradniki ECB menijo, da je monetarna politika v dobrem položaju, da se spopade z vsem, kar se bo v svetovnem gospodarstvu zgodilo v prihodnje.

''Svet ECB je odločen zagotoviti, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na 2-odstotni ciljni ravni. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bo odločal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Svet ECB se glede ravni ključnih obrestnih mer ne zavezuje vnaprej,'' še sporočajo z ECB.

Čeprav analitiki danes skoraj niso dajali možnosti za znižanje ključnih obrestnih mer, je več uradnikov ECB – kot sta Francoz François Villeroy de Galhau in Litvanec Gediminas Šimkus – ni izključilo zamisli o devetem znižanju. Kot razlog so navajali tveganja za inflacijo. Drugi, kot sta Primož Dolenc in Avstrijec Martin Kocher, so se zdeli manj zaskrbljeni zaradi možnosti, da bi rast cen življenjskih potrebščin presegla cilj dveh odstotkov. Pravijo, da bi lahko naslednja poteza ECB dejansko bila zvišanje obrestnih mer.

Anketa Bloomberga je pokazala, da ekonomisti napovedujejo, da bo obrestna mera za depozite zaenkrat ostala pri dveh odstotkih, čeprav tretjina vprašanih pričakuje vsaj še eno znižanje, 17 odstotkov vprašanih pa eno ali več zvišanj do konca leta 2026. Trgovci so podobno misleči. Vidijo malo možnosti za novo znižanje obrestnih mer v prihodnjih mesecih. Pomembna bo petkova objava podatkov o inflaciji za oktober. Pričakuje se rahlo znižanje inflacije z 2,2 odstotka prejšnji mesec na 2,1 odstotka.

ECB bo o višini ključnih obrestnih mer zadnjič letos odločala na zasedanju 17. in 18. decembra.